< nazaj na novice

20. julij 2011 / Srečanja / Pomembno

Kraj: Kijev, Ukrajina

Zasedanje evropskega komiteja pri WVF

Zasedanje stalnega odbora za evropske zadeve (SCEA) Svetovne veteranske federacije (WVF)


22. zasedanje stalnega odbora za evropske zadeve Svetovne veteranske federacije je bilo od 26. do 29. maja 2011 v Ukrajini.

Gostitelja zasedanja sta bili Vseveteranske organizacija veteranov Ukrajine in organizacija Afganistanskih veteranov Ukrajine. Gostitelji srečanja so ves čas izkazovali veliko pozornost, prijaznost in prijateljstvo ter bili zelo počaščeni, da so lahko organizirali srečanje na tako visokem nivoju.
Pri organizaciji je aktivno sodelovala tudi regijska oblast Kijeva, župan mesta Kijev in Ukrajinska vojska.

Zasedanja se je udeležila tudi enotna delegacija veteranov iz Slovenije, v kateri so sodelovali Marjan Grabnar (podpredsednik ZVVS), Anton Pozvek (generalni sekretar SEVER), Marko Pogačnik (predstavnik za mednarodno sodelovanje ZZB NOB) in Mitja Jankovič (generalni sekretar ZVVS).
Prisotnih je bilo 22 držav članic, 3 opazovalke (Nemčija, Latvija in Uzbekistan ter 2 državi članici WVF iz drugih območij.

Zasedanje se je pričelo z otvoritvenim srečanjem v t.i. Ukrajinski hiši s pozdravnim nagovorom predsednika evropskega odbora g. Dan-Vigga Bargtuna.
Vse udeležence zasedanja so pozdravili predsednik Svetovne veteranske organizacije g. Hamid Ibrahim, kot tudi namestnica ministra za delo in socialne zadeve Ukrajine, predstavnik parlamenta in predsednika obeh veteranskih organizacij, ki sta gostila zasedanje.

V protokolarnem delu srečanja smo vsi udeleženci obiskali tudi spominska obeležja padlim v drugi svetovni vojni in padlim v vojni v Afganistanu 1979-1989, kjer so imeli Ukrajinski vojaki velike žrtve. Pri obeh spomenikih je delegacija položila vence, udeleženci pa smo se poklonili spominu na mrtve. Vseskozi je bila prisotna gardna četa, ki je sami slovesnosti dala poseben pečat s svojim mimohodom.

V uradnem delu zasedanja je bilo težišče zasedanja na predstavitvi poročil članic evropskega komiteja. Slovenija je pripravila poročilo s težiščem na pravni problematiki veteranov. Pri tem je zlasti izpostavila prizadevanje vlade RS. da bi spremenila zakonodajo s tega področja, ki pa po naši oceni ne bo v korist veteranov.
Zaključni del zasedanja je bil namenjen obravnavi resolucij, ki so jih predložile nekatere članice.
Portugalska je predložila dve resoluciji, eno s področja zdravstvenega varstva, zaradi tendence zmanjševanja zdravstvenega varstva zaradi globalne gospodarske krize in drugo, kot poziv državam, ki to še niso storile, da pristopijo k prvi konvenciji ZN o pravicah vojnih invalidov in civilnih žrtev vojn. 
Francija je predlagala resolucijo o ksenofobiji in rasizmu, v smislu promocije medsebojnega razumevanja in miru kot prispevek veteranov za boljše razumevanje in mir v Evropi. Te tri resolucije so bile sprejete brez pripomb in soglasno.

Četrto resolucijo je predlagala Srbija, nanašala pa se je na vprašanje vrnitve beguncev in razseljenih oseb na svoje domove. Srbija je pri tekstu resolucije uporabila ukane, ki so poznane iz preteklosti, saj je za Kosovo uporabila ime Kosovo in Metohija, Srbijo je  predstavila kot največjo žrtev vojn v bivši Jugoslaviji, intervencijo NATO pa kot krivca za nastalo begunsko situaciji v Srbiji. Na predloženo resolucijo so reagirali predstavniki Hrvaške, Velike Britanije in Slovenije, podprl pa jih je predstavnik Danske. Na predlog Slovenske delegacije smo v prekinitvi zasedanja temeljito preoblikovali 1. in 2. odstavek resolucije, kjer smo uskladili sporna besedila. V nadaljevanju zasedanja po predložitvi novega besedila, je močno zakompliciral situacijo predstavnik Izraela. Ta je menil, da je resolucija preveč politično obarvana in da to ni stvar WVF ampak OZN. Po glasovanju je bila resolucija sprejeta z dvema vzdržanima glasovoma (Izrael in Norveška). V neformalnih razgovorih po glasovanju so nam predstavniki Črne Gore izrazili zahvalo za naša prizadevanja, svojo pasivnost pa opravičili z trenutnimi delikatnimi odnosi med Srbijo in Črno Goro ter, da so srbskemu predstavniku, čeprav neradi, obljubili načelno podporo. Predstavnik Izraela je svoje stališče slovenski delegaciji pojasnil z varnostno problematiko na zaseden ozemlju.

V nadaljevanju zasedanja SCEA je predsedujoči predlagal oblikovanje delovnih skupin za severno, zahodno, vzhodno in jugovzhodno Evropo, za ženska vprašanja in za ohranjanje spomina. Predlog predsedujočega je neformalnih pogovorih povzročil precej polemik, saj je bil nedodelan, slabo pojasnjen in predvsem predhodno neusklajen z ostalimi članicami. Slovenija je v neformalnih pogovorih zaprosila Turčijo, da prevzame vodenje skupine za JV Evropo, s čimer pa se turška delegacija ni strinjala, dvom pa so izrazile tudi nekatere druge delegacije. Zaradi tega je slovenska delegacija na podlagi predhodnega soglasja drugih članic te skupine pridobila soglasje Portugalske za vodenje  skupine. Predlog je bil kasneje na zasedanju soglasno sprejet. Namen skupin je, da pripravijo koristne in kvalitetne programe in pobude za aktivnosti nacionalnih zvez in SCEA kot celote. 

Za gostitelja naslednjega srečanja SCEA leta 2014,  so izrazili interes predstavniki Črne Gore. Dokončna odločitve o gostitelju srečanja pa še ni sprejeta.

 Ocenjujemo, da je 22. zasedanje SCEA prispevalo h koristni izmenjavi mnenj in izkušenj med delegacija  in pokazala, da so razlike v stopnji zaščite veteranov v Evropi še vedno prevelike Taka srečanja so priložnost tudi za krepitev vezi med veteranskimi organizacijami in ustvarjanja prijateljstev preko meja. Slovenska delegacija je bila ves čas zasedanja zelo aktivna in prispevala k uspešni rešitvi posameznih vprašanj.  

Posebno pohvalo pa si zaslužijo organizatorji letošnjega zasedanja, saj so se izjemno potrudili in nam skušali prikazati vse lepote njihove domovine, še posebno na kulturnem področju.
Na vseh sprejemim in druženjih so bili prisotni njihovi pevci in plesalci, ki so zelo doživeto izvajali svoje točke. Pri vseh pa je bilo čutiti velik domovinski zanos in ponos, da so Ukrajinci, ki so v vsej svoji zgodovini doživljali zelo težke trenutke. Poleg vseh vojnih viher jih je v tridesetih letih prizadela tudi velika lakota v kateri je umrlo med 3.5 mio. ljudi (ruski viri) in 10 mio. ljudi (ukrajinski viri). Ukrajina vztrajno trdi, da je Sovjetska zveza z lakoto hotela uničiti ukrajinski narod. Po smrti ukrajincev je Sovjetska zveza na izpraznjena območja naselila več deset tisoč družin in Rusije, Belorusije in drugih predelov takratne države.

V času našega obiska je Kijev, ki je tudi glavno mesto Ukrajine praznoval svoj dan-dan mesta Kijev. Ker smo prebivali v hotelu, ki je bil v samem središču mesta in neposredno na glavnem trgu, ki se imenuje Majdan neodvisnosti smo lahko opazovali dogajanje, ki se ga je v dveh dneh udeležilo več tisoč ljudi. Pripravili so veliki oder, na katerem se je zvrstilo veliko glasbenih izvajalcev, predvsem pa je bil namenjen mladim.
Vsak večer pa se je zaključil s spektakularnim ognjemetom neposredno na trgu.
Predvsem je bilo zanimivo, da udeleženci prireditve niso za sabo pustili veliko smeti, plastenk in kozarcev, kar je slaba navada na naših prireditvah. Že uro po koncertu je bil trg čist in pospravljen, promet pa je nemoteno potekal naprej.

Kijev pa je tudi mesto z bogato zgodovino. Mesto je bilo ustanovljeno že leta 441. Med 9. in 13. stoletjem je bil pomembno upravno in trgovsko središče vzhodnih Slovanov. V 11. stoletju je pod vodstvom kijevskega kneza Jaroslava modrega postal eden najbolj razvitih kulturno-trgovskih središč Evrope. Žal so ga leta 1240 Mongoli popolnoma uničili in mesto se ni opomoglo do 17. stoletja, ko zopet prične pridobivati svoj pomen.
Za časa Sovjetske zveze je bil Kijev tretje najpomembnejše središče nekdanje države.

Najbolj znamenita pa je zagotovo katedrala sv. Sofije, katere izgradnja se je pričela leta 1011 v času kijevskega kneza Vladimirja Velikega, končana pa je bila leta 1037. Skozi vso zgodovino je katedrala preživljala burne čase. Še najhuje je bilo v 20 letih prejšnjega stoletja, ko so sovjetske oblasti katedralo želele porušiti. K sreči je bil odziv znanstvenikov in zgodovinarjev tako velik, da je katedrala ostala nedotaknjena. Danes pa se s svojimi pozlačenimi strehami ponosno blešči sredi mesta. V katedrali se več ne izvajajo verski obredi, pač pa je spremenjena v Muzej krščanstva in je namenjena le obiskovalcem in turistom.

Na srečo je bil vpliv sovjetske arhitekture na stari del mesta zanemarljiv in ukrajincem je uspelo ohraniti veliko starih zgradb in katedral iz časa Carske Rusije. Mesto je zasnoval arhitekt, ki je zasnoval St. Peterburg in njegov pečat je še kako viden.

Kijev je tudi zeleno mesto, prevladujoč pa je kostanj in legenda pravi, da lahko greste iz enega konca mesta na drugega pod krošnjami kijevskih  kostanjev.

Danes v mestu živi skoraj 3 mio. ljudi, še vsaj 1 mio. pa se jih vsak dan pripelje na delo v mesto. Mesto ima zelo dobro urejen mestni transport v obliki avtobusov, trolejbusov in metroja, ki je zagotovo najbolj množično prevozno sredstvo. Posebej pa so v mestu izstopala velika črna terenska vozila, ki jih je bilo v zares  enormnih količinah. O lastnikih le teh, pa kdaj drugič.

Dotakniti pa se moram tudi novejše zgodovine, predvsem druge svetovne vojne.
Po bitki pri Kursku so Rusi v avgustu 1943 ob reki Dnjeper sprožili novo ofenzivo. Kijev, ki leži neposredno ob reki je bil osvobojen decembra leta 1943. O žrtvah je skoraj nepredstavljivo govoriti, saj je celotna ofenziva zahtevala čez 2 miljona žrtev na obeh straneh (sovjeti cca. 1.500.000). Samo na področju Kijeva je bilo po ocenah zgodovinarjev okoli 300.000 mrtvih vojakov. Veliko vojakov je umrlo, ko so na improviziranih splavih skušali prečkati reko Dnjeper in pri tem padli v mrzlo reko. Tudi položaji nemških sil so bili dobro utrjeni in na nekoliko dvignjenem terenu nad reko, s katerega so imeli dober pregled nad dogajanjem.
Kot zanimivost naj omenim, da je v času ofenzive na tem rejonu deloval tudi kasnejši predsednik Sovjetske zveze Nikita Hruščov.
Po vdoru Nemcev na ozemlje Ukrajine, je kot najvišji partijski funkcionar organiziral obrambo mesta Kijev. Po padcu pa so ga umaknili v Moskvo od koder se je vrnil kot politkomisar s činom generalporočnika.

Med Afganistansko invazijo v letih 1979-1989 so v enotah Sovjetske zveze sodelovali tudi ukrajinci, ki so zopet plačali visok krvni davek. Med 15.000 mrtvimi Sovjetskimi vojaki jih je bilo več kot 3000 ukrajinske narodnosti.
Veterani vojne za Afganistan se še danes srečujejo s težavami s priznanjem svojih pravic, saj jim sedanja država ne priznava vseh pravic, kot ostalim veteranom, predvsem veteranom druge svetovne vojne. Predstavniki Ukrajinskih veteranov afganistanske vojne so nas podrobno seznanili s svojimi težavami in prosili, da preko WVF-a skušamo pomagati pri aktualnih oblasteh.

Dostikrat se pri nas srečujemo z raznimi stereotipi o Ukrajini in njenih prebivalcih. Med našim kratkim obiskom, pa smo lahko sami spoznali, da zagotovo marsikateri med njimi ne drži in da smo bili med prijaznimi in odprtimi ljudmi, pravimi slovanskimi dušami.

V kolikor boste imeli priložnost potovati v to veliko in zanimivo državo, jo le izkoristite. Ne bo vam žal.



Mitja Jankovič



Vir: Mitja Jankovič

Slikovne priloge

  • 19. 07. 2011
    Slovenska delegacija

  • 19. 07. 2011
    ples

  • 19. 07. 2011
    Dan Viggo Bartgun

  • 19. 07. 2011
    nočni portret


  • 19. 07. 2011
    ognjemet

  • 19. 07. 2011
    staro mestno jedro

  • 19. 07. 2011
    katedrala sv. Sofije

  • 19. 07. 2011
    katedrala svete Sofije


  • 19. 07. 2011
    predsedniška palača

  • 19. 07. 2011
    "ruski korak"

  • 19. 07. 2011
    polaganje vencev

  • 19. 07. 2011
    častna četa


  • 19. 07. 2011
    mešana delegacija

  • 19. 07. 2011
    Ukrajinska hiša

  • 19. 07. 2011
    Majdan neodvisnosti - Kijev


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 2415
št. pogledov trenutnega uporabnika: 2386
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 18.09.2019 03:09:19 | čas izdelave strani: 0,464s