< nazaj na novice

26. julij 2021 / Pomembno

Kraj: Ptuj

Tajna skladišča orožja TO v letih 1990 in 1991


V letu, ko praznujemo 30-letnico slovenske osamosvojitve, je Zveza veteranov vojne za Slovenijo, ki je že doslej založila veliko spominskih zbornikov, monografij in drugih publikacij o junijsko-julijski vojni za Slovenijo 1991, izdala še zbornik z naslovom Tajna skladišča orožja TO v letih 1990 – 1991. Publikacijo, ki je izšla v nakladi 1000 izvodov z barvno naslovnico, je pripravil in  uredil polkovnik Vlado Žgeč, tudi sam udeleženec vojne in vojni veteran, spremno besedo je napisal generalmajor  Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, recenzent pa je bil  mag. Zvezdan Markovič, zgodovinar  iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Mariboru. Knjiga je  nadvse dragocen  in uporabni zgodovinski vir za bodoče raziskovalce  dogajanja pred in med slovensko osamosvojitveno vojno v letih  1990 – 1991.


Urednik Vlado Žgeč je zelo na kratko, a razumljivo pojasnil ozadje odvzema orožja slovenski Teritorialni obrambi (TO) leta 1990 in dokumentirano predstavil iznajdljivost štabov TO po ukazu vodstva  Republiškega štaba TO z dne  15. maja 1990. Z jim je  ta  Pokrajinskim štabom TO, Mestnemu štabu TO  Ljubljana in 30. razvojni skupini TO ukazal, da morajo orožje in strelivo oddati v objekte JLA 19. maja 1990 do 24.00 ure. Občinski štabi so ukaz različno sprejeli, 16 štabov je premestitev orožja v objekte JLA  zavrnilo, mnogi pa so imeli orožje že uskladiščeno v skladiščih  po vojašnicah. Odgovorni delavci TO so se dobro znašli in na različne načine izvzemali orožje iz skladišč JLA in ga  premeščali v tajna skaldišča. Za njihove lokacije so vedeli le posamezniki znotraj občinskih štabov TO in  kasnejši pripadniki Manevrske strukture narodne začite (MSNZ). Tajna skladišča so bila organizirana pri zaupnih ljudeh, v njihovih kleteh, v gospodarskih poslopjih, v zidanicah, v lovskih  in gasilskih domovih, v  skrivnih delih delovnih organizacij in celo v zakloniščih. Orožje in strelivo so skrivali na lastno odgovornost, brez vsake dokumentacije in so veliko tvegali. V primeru odkritja tajnih skladišč bi namreč bili  deležni ostrih represivnih ukrepov JLA. Za tajna skaldišča niso imeli nobenega pravnega varstva in v  tistem času so bila to izredno pogumna dejanja. Urednik je zbornik pripravljal več let, saj je bilo pisnega gradiva malo. Za tajna skladišča je vedela le peščica ljudi, samo  redki zaupni sodelavci štabov TO. Zato se je obrnil na Območna združenja  veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS),  ki  razpolagajo s podatki in so mu pri zbiranju lokacij in fotografij objektov nekdanjih tajnih skladišč veliko pomagali. Objavil je fotografije večine tajnih skladišč in naslove lokacij, za nekatere lokacije pa kljub vsem naporom   vse do  zaključka redakcije zbornika  ti podatki še niso  zbrani. Več objektov so namreč po vojni porušili, njihovi lastniki so umrli ali se preselili. Zato na mnogih objektih tudi ni spominskih plošč. Ponekod jih OZ VVS še niso namestila, marsikje pa zdajšnji lastniki tega niti ne dovolijo. Ponekod so orožje in strelivo skrivale cele družine, kar je urednik posebej navedel. Urednik je imel res težko  in nehvaležno delo, saj so bili podatki neverjetno razpršeni, izredno pomankljivi in je bilo treba veliko terenskega preverjanja in dodatnega zbiranja  verodostojnih informacij. Zdaj so lokacije tajnih skladišč TO bolj ali manj natančno poznane in evidentirane. Žal pri mnogih ni natančnejših podatkov o lastnikih in tudi ne fotografij. Sploh pri tistih objektih, ki jih na terenu več ni. Novi  raziskovalci tega poglavja slovenskega osamosvajanja bodo imeli lažje delo in bodo brez večjih težav lahko  dopolnjevati  zbrano gradivo. Na nekatere objekte tajnih skladišč bodo v prihodnjih letih  še namestili spominske ploče, nekaj pa jih bo ostalo samo evidentiranih. Vlado Žgeč je ob tem pripomnil, da je »orožje, ki so ga hranili mnogi slovenski domoljubi in tvegali tudi svoja življenja, pripomoglo k temu, da slovenska TO ni bila razorožena in je bilo to orožje (strelivo in minsko eksplozivna  sredstva - MES) lahko uporabljeno v vojni za Slovenijo«.


Žgečeve razlage okoli odvzema orožja slovenski TO maja 1990 dodatno osvetljuje v spremni besedi zbornika generalmajor Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Posebej opozarja, da je »zgodovinsko netočno in zavajajoče pisanje in govorjenje o razorožitvi  TO, kajti do razorožitve ni prišlo. Je pa ta poskus sprožil pomembne organizacijske in politične procese in po moji oceni je bila najpomembnejša ugotovitev, da se JLA pripravlja na oborožen poseg v slovensko samostojnost, kar nam je narekovalo tudi sprejem ustreznih ukrepov«. Lipič  tako kot urednik Žgeč brez dlake na jeziku zapiše, da je velika večina pripadnikov stalne sestave TO  pod nazivom pripadniki Narodne zaščite pod različnimi izgovori skrivoma izvzemala svoje lastno orožje iz skaldišč JLA in ga hranila v pravočasno organiziranih tajnih skladiščih.


Recenzent mag. Zvezdan Markovič je ocenil, da se je urednik zbornika lotil izjemnega izziva in težke naloge, da pripravi kar najbolj natančen seznam posameznikov in tajnih lokacij skladišč orožja TO, ki ni bilo predano v skladišča JLA ali pa je bilo izvzeto iz teh skladišč. Skladiščenje orožja v tajnih skladiščih je potekalo po dogovorjenih postopkih. Mag. Markovič pripominja, da so zaradi potrebe po ohranitvi popolne tajnosti delovali s čim manj dokumenti in da je delovanje MSNZ temeljilo na popolnem zaupanju med teritorialci, miličniki in zaupanja vrednimi občani. Po njegovem je zbornik verodostojna knjiga in k njeni verodostojnosti  so veliko pripomogli tudi člani ZVVS. Ocenjuje,da bo knjiga dragoceno gradivo in dokument za kasnejše analize zgodovinarjev. Mag. Markovič v krajši recenziji opozarja tudi na važnejše mejnike v procesih slovenskega oamosvajanja in pripominja, da so si zvezni organi SFRJ in predvsem JLA prizadevali, da bi na »prebrisan način oslabili obrambno zmožnost Republike Slovenije«. S projektom MSNZ se je tajno izvajal projekt vzpostavitve tajne in zaupanja vredne obrambne strukture, s čimer se je začela ena  najbolje organiziranih akcij skadiščenja orožja na skrivne lokacije po celi Sloveniji. Lahko se tudi strinjamo z mnenjem, da je novi spominski zbornik  še en dokaz iskrenega slovenskega domoljubja v letih 1990 – 1991. Vsi dejavniki, ki so sodelovali v projektu MSNZ in v organizaciji tajnih skladišč orožja in streliva TO,  si zaslužijo spoštljiv spomin. Najbolj mnogi državljani in  državljanke, ki so odstopili svoje nepremičnine, hranili orožje na domačijah, v delavnicah  ali v podjetjih. To so bili zaupanja vredni ljudje, ne glede na politično prepričanje, po  katerem se takrat ni spraševalo. Vsi so ravnali tako, kot se za pokončne domoljube in ponosne državljane spodobi!


Dr. Marjan Toš



Vir: dr. Marjan Toš

Slikovne priloge

  • 26. 07. 2021
    Naslovnica knjige Tajna skladišča orožja TO v letih 1990 in 1991


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 338
št. pogledov trenutnega uporabnika: 306
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 28.10.2021 15:51:07 | čas izdelave strani: 0,410s