30.obletnica dogodkov na mejnih prehodih

Prvega julija pred 30 leti so se pripadniki JLA in zvezne milice umaknili z mednarodnega cestnega mejnega prehoda Karavanke na Hrušici, zvečer pa še s Korenskega sedla in iz Rateč v tedanji občini Jesenice. 30. junija 1991 se je malo po 12. uri začel spopad, proti večeru pa so se začela pogajanja, katerih rezultat je bil umik pripadnikov JLA in zvezne milice iz tedanje občine Jesenice.

Dan državnosti in spomin na tedanje dogodke so počastili 1. julija na platoju Karavanke na osrednji občinski slovesnosti, ki sta jo v sodelovanju z občino pripravili veteranski združenji Zgornja Gorenjska in Sever Gorenjska.

Zbrane je na Hrušici nagovoril župan Blaž Račič, slavnosti govornik Janko Sebastijan Stušek, podpredsednik območne organizacije veteranov Zgornja Gorenjska, pa je med drugim spomnil: »Z orožjem in kasneje z besedo, s pogajanji na Jesenicah in uresničitvijo dogovorjenega smo dosegli umik JLA in zvezne milice iz tedanje občine Jesenice.«

Glavnino oboroženega boja in odvračanja JLA od zasedbe slovenskih mej so opravili teritorialci, pomemben pa je bil tudi prispevek pripadnikov organov za notranje zadeve, milice, pa tudi civilnih oblasti, četudi se niso vsi borili z orožjem, ampak tudi z besedo. Govor pa je sklenil z besedami: »Vlade prihajajo in odhajajo. Slovenija, naša draga država, za katero smo se borili in se za njen napredek, odprtost, neodvisnost še borimo, pa stoji in bo obstala. Srečno Slovenija – naša domovina!«

Na slovesnosti sta prejela bronasti plaketi Zveze veteranov vojne za Slovenijo praporščaka območnega veteranskega združenja Zgornja Gorenjska Slobodan Ilić in Bojan Lemut, zlato plaketo pa je prejel Leopold Bizilj, predsednik občinskega odbora veteranov Jesenice.

V kulturnem programu so sodelovali: Pihalni orkester Jesenice Kranjska Gora, Veteranski pevski zbor in Komorna skupina Simfoničnega orkestra Jesenice.

Branka Smole, ki je povezovala slovesnost, pa je slovesnost sklenila z besedami tedanje predsednice Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice: »Bili so nepozabni dnevi. A lahko bi bilo tudi drugače. Če bi tovor s posebnimi odpadki na haldi železarne zagorel, če bi prenehala delati jeklarna na belškem polju, če bi letala odvrgla bombe na stolpnice v mestu, če bi s platoja streljali na naselje na Belem polju, če bi streljali na Rateče, če bi ponovili streljanje na Kranjsko Goro, ... A se to ni zgodilo. Ker smo si upali in zaupali.«

Vir: Rina Klinar