< nazaj na novice

26. junij 2020 / Pomembno

Kraj: Radovljica

Prireditev Orožja nismo oddali 1990

Dne, 26. junija 2020 je v Linhartovi dvorani v radovljici potekala prireditev "Orožja nismo oddali 1990".

 

Slavnostni govornik na prireditvi je bil Mitja Teropšič.

 

V nadaljevanju objavljamo njegov slavnostni govor v celoti:

 

"Govor ob 30. obletnici preprečitve poizkusa odvzema orožja Teritorialni obrambi Slovenije  leta 1990"

 

V pripravah na današnji nagovor sem ponovno prebiral knjigo »Resnice življenja« in že v spremni besedi naletel na zanimiv stavek. Citiram: »V zadnjem času lahko z zanimanjem opazujemo, kako se ljudje - tako posamezniki kot skupine - vedno več ukvarjajo z dejavnostmi, ki naj bi jim prinesle to, kar so v preteklosti izgubili: notranji mir, zadovoljstvo in ne nazadnje - svobodo.« Konec citata.

Svobodo imamo ljudje in današnja sodobna družba za pomembno vrednoto.

Ko govorimo o svobodi posameznika, jo ima vsak od nas toliko, kolikor si jo izbori, oziroma kolikor jo želi imeti v nekem trenutku, času, v nekem okolju …

Ko pa govorimo o svobodi slovenskega naroda, pa smo jo morali pridobiti z osamosvojitvijo leta 1991, kar so omogočili procesi in dogodki pred tem. Uspelo nam je, da smo takrat želeno samostojnost in z njo svobodo dobili ter jo z vojno tudi ohranili. Ali in koliko jo imamo še danes, je odvisno od tega, koliko smo jo skozi razne pridružitvene procese v razvoju države bili sposobni obdržati? Odgovor na to vprašanje prepuščam vsakemu od nas.

Za odgovor na vprašanje, kako smo si Slovenci kot narod izborili svobodo, je potrebno obuditi spomin na devetdeseto leto prejšnjega stoletja in druge dogodke v letih pred tem, ki so na vojaškem področju osamosvajanja Slovenije pomenili temelj za uspešno izvedbo vojne z Jugoslovansko ljudsko armado leta 1991. Spomniti se je potrebno nastanka in ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije ter njene vlogo v procesu osamosvajanja in Manevrske strukture narodne zaščite oziroma točneje Narodne zaščite kot začasne »prevratniške strukture«, ki formalno ni bila ustanovljena je pa omogočala politikom – za kratek čas - zaobiti takratno vojaško zakonodajo. Predvsem pa se moramo spomniti odločnosti Teritorialne obrambe, da je z orožjem, skupaj s slovensko milico zavarovala procese, ki so kasneje pripeljali do plebiscita in vojne za zavarovanje osamosvojitve Slovenije. S tem je na najboljši način pokazala pripadnost slovenskemu narodu.

Zavedam se, da ko govorim o pripadnosti svojemu slovenskemu narodu in to seveda za čas, ko smo bili še v skupni državi Jugoslaviji, je bilo to takrat imenovano kot »nacionalizem« in so nas etiketirali kot »nacionaliste« ter nas nekateri imeli tudi za izdajalce. Seveda se danes govori, da so bila to domoljubna dejanja in da smo bili akterji domoljubi. 

Po tridesetih letih, s to po mojem že primerno časovno distanco, je takratni čas lažje oceniti, saj tisti močan čustveni naboj domoljubja, ki je nastal v procesu osamosvajanja, zgublja na moči in se nič več ne povezuje z nacionalizmom. Dogodki pa so delno že pojasnjeni, vendar zgodovinsko niso dovolj opredeljeni. Zato sem večkrat v dilemi, glede na trditve tistih, ki danes ne razumejo ali nočejo razumeti procesa razvoja in vloge Teritorialne obrambe. Sprašujem se  ali smo bili v tistih časih in v času osamosvajanja res vsi - politiki in teritorialci - na isti polobli tega sveta. Zato je potrebno izpostaviti dogodke in odločitve na vojaškem področju, ki so bili še posebej pod drobnogledom zveznih oblasti v Beogradu in je nespoštovanje vojaških  ukazov - oziroma takratne zvezne zakonodaje - pomenilo veliko nevarnost in verjetnost aretacije »upornih teritorialcev« in hitrega postopka pred vojaškim sodiščem. Osebno sem bil deležen grožnje, da vojaški zapor v Nišu »ni daleč«.

Spomin na leto 1990 je zato še vedno zelo živ!

Procesi priprav na osamosvajanje Slovenije so tega leta prehajali v zaključno in odločujočo fazo. Delo v štabih Teritorialne obrambe je postajalo vedno bolj zahtevno. Po prejemu ukaza 16. maja 1990 za oddajo orožja TO Slovenije v objekte JLA, pod pretvezo varnega skladiščenja, se je vsa zadeva politično in vojaško močno zaostrila. Praktično je ostalo zelo malo časovnega prostora za odločitve,  ali se orožje odda ali ne. Odločitve o oddaji oziroma ne oddaji orožja TO občin so v trenutku padle na ramena takratnih komandantov in njihovih sodelavcev.

Teritorialna obramba je bila pred najpomembnejšo zgodovinsko odločitvijo ali bo zadržala orožje in strelivo ter obstala ali pa bo z oddajo odšla neslavno na smetišče zgodovine. Generalštab oboroženih sil Jugoslavije in podrejeni komandant TO Slovenije so takrat izdali »neveljaven« vojaški ukaz, glede na veljavni koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in takrat dvojne linije poveljevanja in vodenja. Želeli so odvzeti orožje TO, v resnici pa so spodbudili uporniški duh in zanetili upor. Naleteli so na razmišljujoče - kar ni značilno za vojaško hierarhijo - podrejene poveljnike TO in teritorialce, ki niso dovolili discipliniranja,  in so odločno ukrepali. Z ne oddajo orožja in posledično preprečitvijo razorožitve je Teritorialna obramba povezala Slovenijo in štabi, ki niso oddali orožje, so pokazali drugim štabom, da Jugoslovanska ljudska armada ni vsemogočna.

Zakaj take odločitve v nekaterih štabih TO?

Pravilno smo ocenili, da je ukaz nelegitimen in verjetno tudi nelegalen. Pri tem smo vedeli, da so štabi po liniji vodenja in poveljevanja odgovorni tudi občinskim političnim organom. To pa je pomenilo, da bi za prevoz orožja iz skladišča Teritorialne obrambe v objekte JLA potrebovali tudi politične odločitve, ki pa jih seveda nismo imeli, saj politični organi o tem niso bili obveščeni. Oddajo orožja smo tako razumeli kot poizkus razorožitve Teritorialne obrambe in tudi kot akt nezaupanja.

Poklicni in tudi rezervni pripadniki TO smo se odločali po svoji vesti in prepričanju, da je Teritorialna obramba vojska slovenskega naroda in je bilo njeno osnovno zgodovinsko poslanstvo braniti narod in njegove odločitve.

Zadržano orožje in strelivo je bilo potrebno zavarovati in preprečiti JLA nasilen odvzem. To smo v vseh OŠTO po Sloveniji, kjer je orožje ostalo, tudi storili in to takoj z oboroženo stražo. V jesenskem času leta 1990 pa je bila večina orožja in streliva prepeljana v tajna skladišča po občinah in dana v hranjenje Slovencem in slovenskim družinam.

Posebej poudarjam, da je bilo orožje in strelivo zaupano ljudem, ki smo jih poznali in so seveda soglašali, da ga sprejmejo in čuvajo, njihova politična opredelitev ni bila pomembna. Danes seveda s ponosom poudarjam, da smo izbrali prave ljudi, slovenske družine in domoljube, ki so svojo nalogo v popolnosti opravili. Orožje in strelivo je bilo v tajnih skladiščih shranjeno do začetka vojne leta 1991, skoraj devet mesecev, ko je bilo ponovno prevzeto ter podeljeno mobiliziranim ali vpoklicanim enotam TO, ki so ga uspešno in učinkovito uporabile - prve dni vojne - v bojih z JLA.

In kaj je to dejanje preprečitve odvzema orožja in posledično razorožitve TO Slovenije dejansko pomenilo?

Novo izvoljena demokratična oblast v Sloveniji, predvsem pa občinski politiki v občinah, kjer štabi TO niso oddali orožja, so dobili jasen signal, da je Teritorialna obramba Slovenije lojalna vojska slovenskega naroda. In še nekaj je zelo pomembno, JLA je doživela prvi hud poraz in je v očeh Slovenk in Slovencev  že začela postajati »tuja« vojska, kar je bilo za razvoj kasnejših dogodkov, predvsem v vojni leta 1991, bistveno. JLA je bila v Sloveniji kmalu poimenovana kot okupatorska vojska, teritorialci pa smo postajali vedno bolj samozavestni, močni in odločni.
 
In ob zaključku!

Vsa ta domoljubna dejanja in pomembni vojaški dogodki ter odločitve, o katerih sem že pisal in danes govoril, sestavljajo zahteven mozaik slovenskega osamosvajanja. Veliko dogodkov, dejanj in odločitev je bilo in vsako od njih je zelo pomembno, da je bil mozaik lahko uspešno sestavljen. To so bila dejanja, za katerimi so bili konkretni ljudje, številni skromni in neimenovani pripadniki TO, posamezniki in družine ter njihove usode, ki so s časom in zaradi tempa sodobnega življenja prepuščeni pozabi. Kdo se jih danes še spomni razen nas veteranov in veteranskih društev? Skoraj nihče!

Zato ohranjajmo spomin in »Naj ne bo nikoli pozabljeno«!

Teritorialna obramba je bila v celotnem razvoju deležna nenehnih sprememb, ki pa so prinesle nove in bistvene izboljšave v organizacijsko formacijski strukturi, pripravljenosti enot TO za bojevanje in ognjeni moči. Ta pripravljenost za bojevanje je bila pomembna v času političnih sprememb leta 1990, saj so bili OŠTO, ki niso oddali orožja in njihove vojne enote TO, nosilci upora in takrat močan element za odvračanje JLA od intervencije v Sloveniji.

»Nepokorščina« ali bolje pokončna drža šestnajstih OŠTO in nekaterih PŠTO ter 30. razvojne skupine TO v Sloveniji pri ne oddaji  orožja TO v skladišča JLA in preprečitvi odvzema, je bila zelo hrabro in legitimno dejanje v času družbenih sprememb. Pripravljenost in še posebej večkrat preverjena usposobljenost Teritorialne obrambe Slovenije je bila potrjena v osamosvojitveni vojni leta 1991, z uspešnimi boji z enotami JLA na celotnem slovenskem ozemlju.

Slovenski narod je s Teritorialno obrambo ponovno dobil svojo vojsko. Teritorialna obramba Slovenije je skozi čas v letih 1968 - 1991 in še posebej v vojnem času kvalitetno izpolnila svoje poslanstvo. V spominu naroda bo ostala kot ena najuspešnejših organizacij v vsej njeni zgodovini.

Bodimo ponosni na vse profesionalno izvedene naloge na vojaškem področju v času priprav na osamosvajanje v letih 1990 -1991 in v času vojne leta 1991 ter s tem na našo Teritorialno obrambo Republike Slovenije in vse njene teritorialce!

Mitja Teropšič



Vir: ZVVS

Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 345
št. pogledov trenutnega uporabnika: 334
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 05.12.2020 02:50:57 | čas izdelave strani: 0,410s