< nazaj na novice

24. junij 2020 / Pomembno

Kraj: Trzin

Govor predsednika ZVVS v Trzinu ob Dnevu državnosti

Objavljamo govor predsednika ZVVS Ladislava Lipiča na proslavi ob Dnevu državnosti v Trzinu dne, 24.6.2020.

 

Spoštovani udeleženci današnje slovesnosti, spoštovani gospod župan, vojni veterani osamosvojitvene vojne in partizani II. svetovne vojne, udeleženci spopada s silami JLA tu v Trzinu, posebej še vsi prisotni poveljujoči enotam TO in milice,

Organizatorja, Občina Trzin in Društvo upokojencev Trzin, so današnjo slovesnost pripravili v počastitev dveh zgodovinsko pomembnih dogodkov: Dnevu državnosti in spominu na spopad enot TO in milice s silami JLA, namenjenih na Brnik ter zasedbi osrednjega slovenskega letališča.
Dan državnosti in čas, v katerem je naša država in mi z njo prihajala v zaključno fazo dolgega zgodovinskega procesa. Procesa, ki je bil prepojen s krvjo in trpljenjem, pa tudi s pogumom, ponosom, samozavestjo in zavedanjem, da nam svobode ne bo poklonil nihče, pač pa se bo zanjo potrebno boriti.Tako je bilo vedno – v času bojev za severno mejo, v boju partizanov v II. svetovni vojni in tako je bilo tudi pred 29. leti, ko smo se z orožjem borili za samostojno državo.
Spomnimo se najpomembnejših dogodkov v procesu uresničitve naše samostojnosti tudi zato, da kot predsednik ZVVS povem, da vojni veterani 91 razumemo in globoko cenimo prispevek vseh, ki so doživeli to burno obdobje 20. stoletja, v katerem je svet doživel dve svetovni vojni in ko smo v tem istem 20. stoletju Slovenci že tretjič segli po orožju za obrambo svojega ozemlja in domovine.
Spomnimo: v poznih 80-tih letih se je pri nas v Sloveniji že močno uveljavila prava politična opozicija in začelo se je povezovanje takratnih društev, ki so delovale v okviru socialistične zveze.V začetku 1989 pa so že nastajale organizacije, ki so se začele povezovati in sodelovati. V Jugoslaviji se poleti istega leta pojavi ideja o asimetrični federaciji, v Ljubljani pa je posebna ustavna komisija pripravila dopolnila k ustavi in ta so zelo očitno spreminjala razmerja med SLO in YU. Med ostalimi določili je poudarjala pravico do samoodločbe in razdružitve. Določena je bila tudi himna RS. Republiška skupščina je spremembe potrdila 27. septembra in to je bilo v velikosrbski politiki označeno kot veleizdaja.Vrstili so se mitingi po bivši državi s ciljem rušenja republiških vodstev in začele so se priprave tudi za miting resnice v Ljubljani, vendar pa je slovenska milica le tega preprečila z akcijo, poimenovano SEVER.
Januarja 1990 se je zgodilo še nekaj, kar je nakazovalo konec takratne Jugoslavije. Na 14. izrednem kongresu ZKJ kot takrat edine politične stranke so slovenski delegati sejo zapustili in ta organizacija se ni sestala nikoli več.
Istega meseca so bile v skladu z volilno zakonodajo, ki jo je sprejela republiška skupščina, razpisane prve povojne večstrankarske volitve. Izvedene so bile aprila istega leta in na njih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije.
V maju se zgodi poskus odvzema orožja slovenski TO, ki pa ni uspel in slovenska TO ni bila razorožena. Slovenska vlada je ne glede na vse težave nadaljevala priprave na osamosvojitev. Ker je zaradi poskusa odvzema orožja TO prišlo do nespoštovanja usmeritev takratnega RŠTO in da ne bi prišlo do organizacijskih težav pri delu takratnih štabov TO,  se maja 1990 začenja rojevati ideja o oblikovanju obrambno-varnostne organizacije, ki bi bila v prehodnem obdobju do ustanovitve lastnega, slovenskega RŠTO, vez med slovenskim političnim vodstvom in Pokrajinskimi štabi za TO. Najdena je bila v Zakonu o obrambi in poimenovana NZ, kasneje pa se je poimenovala MSNZ. Združevala je tako pripadnike TO in OLO kot tudi milice in organov za notranje zadeve.
02. julija 1990 je slovenska skupščina razglasila, da zvezni zakoni veljajo le, če niso v nasprotju z našimi republiškimi. Republiško vodstvo se je zavezalo, da bo v letu dni sprejeta nova republiška ustava in sledila je odločitev za plebiscit, ki je bil izveden 23. decembra 1990. Še pred tem je Slovenija dobila novi RŠTO, ki je bil podrejen Predsedstvu RS in s formiranjem RŠTO je NZ prešla v sestavo TO in nehala delovati. Naj ponovno poudarim, da je MSNZ v tistem kritičnem obdobju našega osamosvajanja opravila svojo zgodovinsko vlogo in letos, ob njeni 30 letnici se je s ponosom spominjamo.
Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.

Dan pozneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost. In istega dne v dopoldanskem času se je začela vojaška agresija JLA na samostojno in neodvisno Slovenijo. Začela se je vojna, v kateri je slovenski narod že drugič v 20. stoletju prijel za orožje in branil ter obranil svoj obstoj.In tako je bil ta zgodovinski krog, v katerem so sodelovale številne generacije Slovenk in Slovencev, sklenjen.
In takoj na začetku vojne, natančneje 27. junija 1991 se je zgodil vojaški spopad v tem kraju in na tem prostoru, katerega se prav tako spominjamo danes. Velja zgodovinska ocena, da ta spopad ni bil pomemben le za Ljubljano in okolico, pač pa za celotno Slovenijo.  Pripadniki TO in milice so v sodelovanju s civilno obrambo-posebej so omenjeni gasilci in delavci tovarne HELIOS-onemogočile enoti JLA zavzetje letališča Brnik, kot ene najbolj pomembnih infrastrukturnih objektov v Sloveniji.
Ta spopad je imel odmevne posledice tako v vojaško obrambnem in varnostnem kot tudi moralnem smislu za celotno Slovenijo. Jasno je potrebno povedati, da so v spopadu sodelujoče enote TO in milice imele enakovredno vlogo in da se je spopad končal v korist obrambnih sil Slovenije.Bil je to prvi spopad,v katerem so sodelovali različne enote TO-pehotne organizirane v odredu za posebne namene in jurišnem odredu, zaščitne in protidiverzantske  ter diverzantske enote, protiletalska in inženirska enota ter ostrostrelci z enotami milice in specialno enoto milice.Uporabljene so bile različne oblike delovanja,vse do najzahtevnejše-protidesantnega boja.Tudi ta spopad je zahteval ranjene in mrtve.Tu je padel pripadnik TO Edvard Peperko, po katerem je poimenovana vojašnica SV v Ljubljani.

Spoštovani,
obramba domovine, ki jo zaradi velike pripravljenosti na tveganje in žrtvovanje med slovenskim prebivalstvom štejemo med temeljne slovenske družbene vrednote, je dokončno sooblikovalo zavest pripadnikov TO in milice med vojno za Slovenijo in sicer zavest o tem, da se borijo za pravično stvar, na domačem pragu oz. na domači zemlji in za svojo državo in domovino.
In zato imajo ne samo pravico, ampak tudi dolžnost po skoraj 30 letih opozarjati na anomalije v družbi, na krivice, na svoj osebni status, postavljati vprašanja in zahtevati odgovore!
Želim biti dovolj jasen-veteranske in domoljubne organizacije ne potrebujemo nobenih strankarskih zaščitnikov, ki opozarjajo na potrebo po enotnosti in proti izključevalnosti! Predolgo traja ta proces, da ga veterani ne bi poznali in se ga zavedali!
Ko smo bili deležni omalovaževanja, laži, krivičnih obtožb, zmerjanj, ponarejanja zgodovine ste bili tiho! Niste se zavedali, da je širjenje sovražnega govora nevaren proces, niste se želeli oglasiti, ko so letele molotovke v vrata muzeja in svinjske glave na gradbišče džamije, ko so se začele sežigati knjige, ko so se rušili temelji pravne države! Ko so se pojavile uniformirane paravojaške enote ste se sprenevedali in iskali razloge v neustrezni zakonodaji, namesto sprejemali ukrepe, ki bi zaustavili te procese! Ali je tako težko javno povedati in obsoditi dejanja, ki kažejo, da je manifestacija sile v demokratični družbi proti legitimnim in legalnim organom varnostno-obrambnega sistema nesprejemljiva in protiustavna, saj onemogoča in izključuje demokratične mehanizme upravljanja in nadzora nad njimi?
Veterani II. svetovne vojne in vojne za samostojno Slovenijo smo vam skupaj s celotnim prebivalstvom Slovenije položili v roke našo državo, da z njo upravljate in ne, da postane vaša last! Zato se veterani sprašujemo, kakšna je politična kultura v tej naši ljubi državi in kje je politična odgovornost izvrševalcev najvišjih političnih funkcij? Vaša naloga je, da poskrbite za mirno življenje in blagostanje državljank in državljanov naše države in da demokratične standarde negujete, ne da jih rušite!
Žalostni in razočarani smo,da moramo pred našim največjim državnim praznikom biti tako kritični, namesto,da bi se skupaj veselili in bili hvaležni vsem, ki so omogočili, da imamo lastno državo! Letošnji primer izločanja praporščakov iz protokola državne proslave je samo nadaljevanje začetega procesa, ki je vse drugo od tistega, kar smo si želeli leta 1991.

Ne poznam demokratične države v Evropi, ki bi utemeljitelje svoje države in tiste, ki so se z orožjem borili za njen obstoj, izločila iz svoje proslave s plehkim izgovorom, da so za to krivi ukrepi vlade za zajezitev epidemije.
Naslednje leto bomo slavili okroglo obletnico naše samostojnosti in naše države.Trideset let je minilo od takrat, ko smo izpostavili svoja življenja, da lahko v naši državi vlada ljudstvo! Zato so tisti, ki vladajo v našem imenu, ne glede na politično in strankarsko pripadnost, dolžni spoštovati temeljne vrednote, na katerih je utemeljena naša država. Zato nimamo pravice molčati!

Spoštovani,
ne glede na kritične besede, danes bodimo ponosni, da imamo svojo lastno državo. Res je, da ni vse tako, kot smo si želeli in prestavljali v prvih letih po osamosvojitvi. Čas in dogodki, v katerih smo sodelovali, so bili nekaj posebnega.
Ne samo zaradi tolikokrat poudarjene enotnosti, pač pa zaradi tovarištva, ponosa, samozavesti ter medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Zato naj prazne besede o lepotah osamosvojitve  nadomestijo dejanja, ki bodo državljanom in državljankam naše domovine zagotavljala življenje v miru in blagostanju.
Občini Trzin in Društvu upokojencev se zahvaljujem, da ste medse sprejeli nas vojne veterane in ostale člane veteranskih in domoljubnih organizacij, združenih v KODVOS in seveda naše praporščake. Gotovo izražam zadovoljstvo vseh nas,da smo lahko sodelovali na proslavi Dneva državnosti, ki ni bila ne vzporedna in ne anti proslava.

Želim vam lep praznik Dan državnosti, naši Sloveniji pa kličem še na mnoga leta in srečno, Slovenija!



Vir: ZVVS

Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 84
št. pogledov trenutnega uporabnika: 74
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 14.07.2020 15:51:06 | čas izdelave strani: 0,411s