< nazaj na novice

08. maj 2019 / Pomembno

Kraj: Orle

Svečanost ob 74. obletnici zadnjih bojev za osvoboditev Ljubljane – mesta heroj.

Spoštovani borke in borci NOB, tovarišice in tovariši, vojni veterani obeh vojn, spoštovani gospod župan mesta Ljubljane in Škofljice, spoštovani vsi prisotni!
Pred dnevi smo se spominjali začetka upora proti okupatorju,spominjali za mnoge tragičnih časov, ki jih prinašajo vse vojne, vendar tudi časov, pomembnih za narod,ki se upre vsakemu zavojevalcu z ciljem ohraniti svoj obstoj, svoj jezik, svojo identiteto in ne nazadnje svoj ponos, kajti ravno na ponosu in samozavesti naroda je zagotovljen tako obstoj kot tudi prihodnost.
Od začetka upora na slovenskem pa do konca druge svetovne so minila štiri leta trpljenja, borb in bojev na življenje in smrt, vendar tudi junaštva, ki so zaznamovala posameznike, cele enote partizanske vojske in uveljavila vrednote,na katerih je slovenski narod še dolga leta gradil in razvijal svoj obstoj. Zato je 9. maj za Ljubljančane, Slovence in vse Evropejce izrednega pomena. Na ta dan je bila uradno končana II. svetovna vojna na evropskih tleh in bila osvobojena Ljubljana. In tega dne vsako leto praznujemo tudi mir in enotnost v Evropi.
Danes je tudi priložnost, da se spomnimo takratnega komandanta 10. ljubljanske brigade in osvoboditelja mesta generala Alojza Kajina. Spominjamo se ga kot partizanskega poveljnika, ki je na belem konju 09. maja 1945 na čelu enot prijahal v Ljubljano in na Magistratu razvil zastavo ter s tem simbolično oznanil osvoboditev mesta. Naj v spomin nanj in vse padle borke in borce v operaciji  osvobajanja mesta Ljubljane navedem njegove besede, s katerimi opisuje tiste zgodovinsko pomembne dneve:
»Glas se je hitro širil po hišah. Ljudje so izvedeli, da prihaja Ljubljanska brigada. Na ulicah je bila gneča, ljudje so bili veseli in razigrani. Pozdravljali so nas in metali cvetje. Šli smo od karlovškega mosta in potem po levem bregu Ljubljanice do Magistrata. Pred Magistratom smo se zaustavili. Naše veselje je bilo nepopisno. Veliko borcev je bilo Ljubljančanov, ki so se po dolgem času srečali s svojci. Bilo je tudi veliko solz, ker mnogi niso prišli nazaj. Nekateri so padli dan pred osvoboditvijo Ljubljane. Nekatera srečanja so bila težka.Prihod nas osvoboditeljev pa je bil svečan in poln radosti. Med vojno so trpeli meščani in trpeli smo tudi mi. Ljubljana se je upirala okupaciji, tako kot se mesto upre. Zalagali so nas z zdravili,obveščali so nas, informirali, skrbeli, da kot narod skupaj preživimo vojno.
Meščani so nam pokazali, za koga smo se borili. Sprejeli so nas kot osvoboditelje. Šli smo v koloni in skoraj nismo verjeli, da je res. Ampak je bilo res.«
To so zapisane besede danes žal pokojnega komandanta, ki je takrat, ko je na čelu brigade osvobajal Ljubljano,  imel 22 let. Tako mladi in še mlajši borci in borke so umirali takrat, v tistih težkih in slavnih časih. Zato je prav, da se spominjamo in da ohranjamo spomin na uporništvo slovenskega naroda v vsej njegovi zgodovini. Ne smemo in ne bomo dovolili ponarejanja in prilagajanja narodove zgodovine vsakokratnim strankarskim potrebam. Posebej pa tega ne bo dovolila Ljubljana, mesto heroj.
Tega Ljubljana, mesto heroj, ni dovolila niti v začetku devetdesetih let minulega stoletja. V mesecu maju leta 1991 se je tudi proces osamosvajanja Slovenije bližal svojemu vrhuncu.
Pekrski dogodki so nedvoumno dali vedeti, da bo JLA za preprečitev našega osamosvajanja uporabila vojaško silo, kar se je meseca junija tudi zgodilo. Vendar je Slovenija za razliko od leta 1941, leta 1991 imela svojo TO in Milico, ki sta ob modro vodeni politiki in ob večinski podpori državljanov uspeli ubraniti plebiscitarno odločitev o samostojni Sloveniji. Vse to so razlogi, da povezujem vse dogodke v tej uporniški zgodovini Slovencev, od bojev za severno mejo, upora Tigrovcev, boja slovenske partizanske vojske in nas, borcev TO in slovenske Milice. Vsi ti upori so gotovo zgodovinskega pomena in jih ne smemo pozabiti.
V uvodu sem omenil pomen 9. maja za Evropo. Kot sem dejal, je bila takrat končana II. svetovna vojna na evropskih tleh. Vojna, ki je terjala na milijone žrtev, ogromno materialno škodo in v tej vojni se je prvič zgodilo, da je bilo več civilnih žrtev kot vojakov, kar je značilno za sodobne vojne, ki potekajo nenehno, odkrito in prikrito ter globalno.
Ko je leta 1950 takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi, ki pomeni začetek Evropske unije, je vzbudil upanje v boljši svet.
Od takrat so se zgodile velike, lahko rečemo tektonske spremembe. Padel je berlinski zid, končala se je hladna vojna, razpadla je bivša skupna država Jugoslavija in na njenem ozemlju so nastale nove države. Vzhodna Evropa je doživela velike spremembe, iz zemljevida političnih sistemov je izginila socialistična družbena ureditev in v tem globalnem geopolitičnem prostoru je prišlo do nove delitve interesnih področij, katere del je tudi Slovenija kot polnopravna članica EU in NATO, vendar z manjšo geopolitično težo,ki jo nekateri slovenski politiki delajo še manjšo. Mednarodni red oz. institucije tega reda izgubljajo moč ali so na poti razkroja.
Razkrajajo ga nacionalizmi, liberalni populizem, odstopanje od sklenjenih sporazumov, kibernetska in hibridna vojna, ki ustvarjata neprekinjeno stanje ne vojne in ne miru. Globalna ekonomija temelječa na liberalni deregulaciji nenehno generira napetosti in nestabilnosti. Veča se potreba po energiji in surovinah,kar povzroča nasilja in povečuje prepad med bogatimi in revnimi in pred vsem tem ni imuna niti Evropa.
Skoraj vsa minula leta je bilo na dnevnem redu vprašanje razvoja tako v Evropi kot tudi pri nas v Sloveniji. Gotovo, da brez razvoja ni prihodnosti, vprašanje je le, s kakšno hitrostjo in na katerih področjih družbenega in ekonomskega življenja naj le ta poteka. V Sloveniji smo navajeni pojmovanja, po katerem sta razvoj in ekonomija sinonima, kar je grobo poenostavljanje, kajti razvoj je veliko več kot ekonomija. Vsebine, ki presegajo ekonomsko poenostavitev razvoja, se v določenih obdobjih postavijo v ospredje.
In danes je takšno obdobje in vprašanja, ki si jih moramo postavljati, zadevajo kvaliteto Slovenije kot pravne države in odnos izvoljenih predstavnikov ljudstva do človekovih pravic.
Ob dogodkih v Evropski skupnosti, sosedstvu in doma, ki nas prizadenejo, se moramo vprašati in si odgovoriti, kako v prihodnje. Ali bomo še pravna in socialna država ali pa bo to le ostalo zapisano načelo v naši Ustavi. Enakost pred zakonom je resno okrnjena. Obrambno sposobnost so neodgovorni politični odločevalci po vstopu v EU in NATO, računajoč, da imamo zagotovljeno varnost, z nerazumnimi odločitvami onesposobili in s podcenjevalnimi izjavami o lastni vojski njeno krizo še poglobili. Danes ti isti ljudje od sedanje Vlade zahtevajo takojšnjo sanacijo razmer in jo poučujejo, kako je to potrebno narediti, čeprav se zavedajo, da so sami povzročili današnje težave.
Vse to in še marsikaj čaka naše politične predstavnike, tako v Evropi kot tudi doma, v Sloveniji. Tisti, ki bodo v Evropi, se morajo zavedati, da zastopajo državo Slovenijo in njene državljanke in državljane, ne pa svojo politično stranko. Naša zahteva je, da se poenotijo glede vprašanj nacionalnega pomena, ne glede na svoje ideološke in strankarske pripadnosti in opustijo uveljavljeno navado blatenja svoje lastne države in njenih predstavnikov.
In ob koncu še misel, ki naj velja za vse: ne sramujte se narodove zgodovine, kajti redki narodi Evrope so doživeli in preživeli toliko gorja in slave, kot jo je slovenski narod. In samo zato je obstal in postal nacija! Zato ne zatajite vse, v kar ste nekoč verjeli, kajti jutri boste zatajili sami sebe!
Nekoč je veljalo, da je vojna nadaljevanje mirnodobne politike z drugimi sredstvi, danes je vojna postala vseprisotna sestavina miru. Tem, ki bi nam radi gospodovali, tako domačim kot tujim, pa ob Dnevu zmage sporočamo:
»Ne bomo se odrekli samostojni in varni socialni državi, druženju, tovarištvu in prijateljstvu v svobodi!«
Sporočamo jim »NE BOMO SE UKLONILI !«



Vir: ZVVS

Slikovne priloge

  • 09. 05. 2019
    Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik ZVVS Ladislav Lipič

  • 09. 05. 2019
    Slovesnosti so se udeležili številni visoki gostje

  • 09. 05. 2019
    Udeleženci slovesnosti


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 79
št. pogledov trenutnega uporabnika: 59
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 26.05.2019 15:30:06 | čas izdelave strani: 0,385s