< nazaj na novice

27. avgust 2018 / Pomembno

Kraj: Ljubljana

Odgovor Zgodovinske komisije ZVVS na članek dr. Kladnika v 7. št. revije Slovenska vojska

TERITORIALNA OBRAMBA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE NI TERITORIALNA OBRAMBA REPUBLIKE SLOVENIJE
V reviji Slovenska vojska je bil pod gornjim naslovom objavljen članek dr. zgodovinskih ved Tomaža Kladnika (v nadaljevanju TK). Naslov članka nepoučenega bralca zlahka navede na misel, da TK piše o dveh vojskah. Na pisanje TK so se spontano in ogorčeno odzvali nekdanji pripadniki TO, veterani vojne za Slovenijo, ki so sodelovali pri graditvi strokovne in domoljubne TO v prejšnji državi, se bojevali v njenih enotah in jim poveljevali med osamosvojitveno vojno ter bili graditelji Slovenske vojske. TK ni sodeloval v neprekinjenem razvoju in delovanju TO, zato ne dojema apolitičnega domoljubja in zavezanosti njenih pripadnikov obrambi domovine ne glede na takratno in sedanjo oblast. Nekdanji pripadniki TO in večinoma veterani vojne  za Slovenijo pričakujejo, da revija SV objektivno obvešča o zgodovinskih dogodkih, posebej tistih, povezanih z osamosvojitvijo. Zgodovinska komisija pri ZVVS se čuti dolžna, da brez polemiziranja s TK odgovori na neresnične in zavajajoče trditve v članku.

V članku je TK med drugim zapisal nekaj zavajajočih in neresničnih trditev. V prispevku piše o razoroževanju enot in poveljstev Teritorialne obrambe. Ponovno poudarjamo, da TO ni nikoli bila razorožena. JLA je poskusila preprečiti TO dostop do orožja v lasti Slovenije, vendar je zahvaljujoč obrambni zavesti državnih organov in poveljnikov TO le delno uspela. Podatki o tem so javno dostopni in dokazujejo, da so bojne zmogljivosti TO sicer bile zmanjšane, ne drži pa trditev, da je TO bila razorožena.

TK je zapisal: »Sčasoma se je oblikovala vojska Slovenije, ki je dobila dokončno obliko v manevrski strukturi narodne zaščite«. MSNZ ni bila vojska republike Slovenije. Gre za enote Teritorialne obrambe in za vojne enote milice ter posebej za enote prostornih struktur Narodne zaščite, ustanovljene z Zakonom o obrambi SRS, kar je bilo edinstveno v prejšnji državi. Na tej podlagi je bilo leta 1990 odločeno, da se načrt uporabe enot Teritorialne obrambe in vojnih enot milice prikrije z zakonitim imenom. Načrt je omogočal Republiškemu sekretariatu za obrambo zakonito organizacijo in pripravo TO in Milice za oboroženo obrambo osamosvojitve. TK s trditvijo, da je vojska Slovenije dobila dokončno obliko v manevrski strukturi NZ, izkazuje popolno nerazumevanje neprekinjenega obstoja TO  in vlogo projekta MSNZ. Ta je trajal v prehodnem obdobju prekinitve povezav RŠTO SRS pod poveljstvom generala Hočevarja s podrejenimi štabi in enotami TO in formiranjem RŠTO pod poveljstvom takrat majorja Slaparja.

TK pravilno ugotavlja, da se je Slovenska teritorialna obramba od ustanovitve leta 1968 razvijala drugače kot v drugih republikah prejšnje države. Maloštevilni poklicni pripadniki in večinski rezervni sestav TO so v njej videli vnovično obuditev leta 1945 ukinjene slovenske vojske. Zato nam ni razumljivo, da TK v članku govori o dveh TO. Ne drži, da ne obstaja kontinuiteta med TO pred letom 1990 in po tem letu. Kontinuiteta delovanja TO in njenih pripadnikov, ne zakonsko ne fizično nikoli ni bila prekinjena. Razen RŠTO SRS so poveljstva in enote TO delovali neprekinjeno. Pripadniki stalne sestave TO so uspešno usposabljali enote in skupaj s starešinami rezervnih enot in Milico zavarovali in zmagali v osamosvojitveni vojni. Ni bilo nobenega akta, ki bi spreminjal status TO. Tudi doktrina bojevanja je ostala enaka in se dokazala kot pravilna v obrambi samostojnosti. Edino, kar se je delno spremenilo, sta namen in naloga. Prej je bila obramba Slovenije v Jugoslaviji in bojni nadzor okupiranega ozemlja Slovenije, po letu 1990 pa obramba samostojne Slovenije.

TK trdi, da so (cit.)»za zavarovanje nastajajoče slovenske države bila najprej ustanovljena jedra vojaškega odpora. Sčasoma se je oblikovala vojska Slovenije, ki je dobila dokončno obliko v manevrski strukturi narodne zaščite« (konec citata). Teh jeder ni bilo, ker so ves čas obstajala pokrajinska in občinska poveljstva TO in njim podrejene enote. Po navedbi TK je bila MSNZ sposobna manj kot tri mesece po razorožitvi slovenske teritorialne obrambe ob tesni naslonitvi na specialno enoto in posebne enote slovenske milice zavarovati Slovenijo pred kakršnim koli oboroženim presenečenjem. Trimesečno obdobje med majem in 4. oktobrom 1990 je vsekakor nezadostna doba, da se struktura, katere vodilne organe je dne 28. 08. 1990 imenoval minister za notranje zadeve reorganizira, opremi in usposobi vojsko za obrambo države, posebej, ker minister za notranje zadeve in organi, ki jih je imenoval niso imele pooblastil za vodenje TO v zakonu o obrambi. Razvoj, reorganizacija, usposabljanje štabov in poveljstev, formiranje novih enot v skladu z razpoložljivim lastnim in uvoženim orožjem se je začel 2. oktobra 1990 s formiranjem RŠTO RS in imenovanjem majorja Slaparja za v.d. načelnika RŠTO.
 Postroj enote v Kočevski Reki decembra 1990 ( ne drži tudi trditev, da je to bil prvi postroj enote TO) je bil javna demonstracija teh priprav.  Posebej ne drži, da je v času trajanja MSNZ  republika Slovenija ustanovila specialno enoto, ki bi skupaj s Slovensko milico preprečila oboroženo presenečenje. S to trditvijo TK zanika predano delo in zmogljivost stalne in rezervne sestave TO. Tudi danes lahko TK postavimo vprašanje, ki mu je bilo postavljeno pri predstavitvi knjige o osamosvojitvi v Muzeju novejše zgodovine, ko ni znal odgovoriti na vprašanje: »Zakaj je Slovenija 1991 ob razglasitvi neodvisnosti oz. začetku vojne doživela strateško presenečenje? Zakaj strateški nivo ni bil tako pripravljen, kot sta bila operativni in taktični?« Po mnenju TK to ni bilo mogoče. Odgovor je enostaven,  pokrajinski in občinski štabi ter enote TO so ves čas delovali v skladu s konceptom in strategijo obrambe pred močnejšim sovražnikom na začasno zasedenem ozemlju. Oboje je bila JLA. Bila je močnejša in bila je na našem nacionalnem ozemlju. Kljub pomanjkanju koncepta in strategij za vodenje obrambe na ravni nastajajoče države, so RSLO(MORS) zahvaljujoč vztrajnosti in viziji takratnega ministra za obrambo, ob strokovnem vodenju s strani RŠTO in visoki usposobljenosti podrejenih poveljstev TO nadomestili manko obrambnih dokumentov na državni ravni in pripravili TO za obrambo osamosvojitve. TO, zaradi neprekinjenosti delovanja ni bila presenečena.

TK trdi, da je MSNZ bila enkratna organizacija, ki je med ukinitvijo partijske teritorialne obrambe in ustanavljanjem oboroženih sil nove demokratične Slovenije delovala kot oborožena sila Slovencev v pripravah na osamosvojitveno vojno.

Ni točno, da je TO bila partijska vojska za obrambo režima, to je bila JLA. V Zakonu o obrambi, obrambni strategiji in doktrini ni bila predvidena bojna uporaba TO v nemirih znotraj države. Koncept in struktura TO objektivno nista omogočala oborožene podpore režimu, kakor trdi TK, ker bi se v primeru spopada prebivalstva z režimom znašla pred lastnimi prijatelji, sosedi in državljani. TO ni bila partijska vojska. Način in intenzivnost usposabljanja nista omogočala, da 17% članov Zveze komunistov v sestavi TO spremeni pripadnike TO v partijske vojake.  Najbolj očiten dokaz, da trditev o partijski vojski ne drži je, da se je TO uprla režimski JLA.


TK navaja: (cit.)«marsikaj je bilo navzven starega, samo namen je bil drugi. Namen je bil posvečen domovini. Slovenski vojak se je takrat vrnil k svojemu osrednjemu poslanstvu.« (konec cit). S to trditvijo je TK globoko užalil pripadnike TO, ko namiguje, da njihovo osrednje poslanstvo pred osamosvojitvijo ni bila obramba domovine. Pričakujemo, da se bo Tomaž Kladnik pripadnikom TO opravičil. Zlasti če ga spomnimo na knjigo, ki jo je uredil in nosi naslov »Slovenska vojska v službi domovine«.V njej je na strani 9 zapisal: »Pri tem je odločilno vojaško vlogo odigrala Teritorialna obramba Republike Slovenije, ustanovljena leta 1968 kot najširša oblika organiziranega oboroženega odpora in del enotnih oboroženih sil na celotnem jugoslovanskem ozemlju«. In zaključil:»S predanostjo ideji samostojne države, ki so jo na referendumu z veliko večino potrdili državljani Republike Slovenije, je ob pripravah in zmagi v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter razvojem v samostojni državi TO prerasla v sodobno Slovensko vojsko«.V knjigi iz leta 2006 z naslovom »SV v službi domovine«, je zapisano poglavje (stran 16 do 21) z naslovom, »TO je bila naša vojska«. Ne bomo izgubljali besed, da je vsebina knjige v nasprotju s člankom v reviji Slovenska vojska.
Na koncu prispevka lahko zasledimo še avtorjev zapis o režimski Teritorialni obrambi, katere namen je bil varovanje totalitarnega režima in da tisti ki slavijo staro TO praznujejo njen namen, kar je še ena žalitev pripadnikov TO. Samo nekaj let je minilo od knjige, v kateri je TK  pisal hvalnice TO in SV. Zato ga sprašujemo,kakšno razsvetljenje ga je zadelo, da piše slovensko vojno in vojaško zgodovino na novo.


Pripravila zgodovinska                                                       Ladislav Lipič
komisija ZVVS                                                                    predsednik ZVV



Vir: zvvs

Slikovne priloge

  • 27. 08. 2018
    TO Cernica


Datotečne priloge


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 173
št. pogledov trenutnega uporabnika: 135
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 19.09.2018 07:40:20 | čas izdelave strani: 0,411s