< nazaj na novice

22. avgust 2018 / Pomembno

Kraj: Ljubljana

Mnenje Ivana Herberta kukca na intervju dr. Grande na RTV SLO

Novinar TVS Jože Možina je doktorja zgodovinskih ved Staneta Grando predstavil kot univerzalnega poznavalca slovenske zgodovine, posebej kot odličnega poznavalca 19. stoletja. V zvezi s pripravo zgodovinske študije Prva odločitev Slovencev za Slovenijo je Granda izpostavil, da ne želi biti specialist za nekaj let, ampak da bo zajel šiše obdobje, ki nas je pripeljalo do osamosvojitve.
Želim verjeti, da je zgolj časovno obsežna znanstvena usmeritev botrovala temu, da je Granda namerno ali nenamerno navajal in ocenil dogodke in ljudi iz novejše slovenske zgodovine.

Tako Granda trdi, da nekateri danes hočejo dokazati, da se je slovenska osamosvojitev začela z nastankom Teritorialne obrambe (TO) leta 1968," kar zavrača s trditvijo, da je TO takrat bila sestavni del Jugoslovanske armade. Granda trdi, da vemo za vrsto generalov, ki so poveljevali slovenski TO od leta 1968 do osamosvojitve, pa niti eden ni prestopil na slovensko stran. V zaključku  Granda omenja nesrečnega generala Hočevarja, zadnjega poveljnika TO v prejšnji državi, kot da je bil žrtev, ne pa aktivni povzročitelj dogodkov v TO leta 1990.

Danes nihče ne dokazuje, da je osamosvojitev začela z ustanovitvijo TO leta 1968, dokazano pa so slovenska oblast in državljani Slovenije takrat začeli graditi svojo oboroženo silo. Očitno Granda ni preučil zakonov o obrambi in obrambnih strategij bivše države, sicer nebi trdil, da je TO bila sestavni del JLA. TO je od vsega začetka bila enakopravna komponenta skupnih oboroženih sil, ki so jih tvorile JLA in TO v sistemu splošne ljudske obrambe. Prav to, da TO ni bila del JLA je od vsega začetka povzročalo trenja med JLA in TO. Vrh JLA je TO doživljal kot republiško vojsko, ki onemogoča enotno centralizirano poveljevanje z oboroženimi silami v republiki pa spodbuja nacionalizem in kontrarevolucijo. Ta nasprotja so se  okrepila po sprejetju Ustave 1974 in eskalirala  po smrti Tita leta 1980. Takrat se je vojaško partijski vrh usmeril v vojaško obrambo totalitarnega režima in leta 1989 poskusil TO izvzeti iz pristojnosti republike in jo podrediti Vojaškemu območju JLA v Zagrebu.
Slovenska teritorialna obramba se je od ustanovitve leta 1968 razvijala drugače kot v drugih republikah prejšnje države. Tudi navzven se je razlikovala od JlA po tem, da njeni pripadniki niso nosili kape »titovke« in namesto plašča JLA (šinjela) je TO imela planinsko pelerino. Maloštevilnih poklicni pripadniki in večinski rezervni sestav TO so v njej videli vnovično obuditev leta 1945 ukinjene slovenske vojske. Od vsega začetka je v TO veljal slovenski poveljevalni jezik, leta 1977 je izšel prvi vojaški slovar. Za razliko od ostalih republik, kjer so štabom TO poveljevali častniki JLA, so slovenskim poveljevali slovenski rezervni častniki. Pokrajinski in občinski štabi, ter enote TO so se usposabljali za obrambo pred močnejšim sovražnikom na začasno zasedenem ozemlju. Oboje je po letu 1988 bila JLA. Bila je močnejša in poskušala je uveljavljaviti oblast na našem nacionalnem ozemlju. Kontinuiteto TO dokazujejo nekdanji pripadniki TO, veterani vojne za Slovenijo, ki so sodelovali pri graditvi strokovne in domoljubne TO v prejšnji državi, poveljevali in se bojevali v njenih enotah med osamosvojitveno vojno in bili aktivni udeleženci tranzicije TO v Slovensko vojsko. Granda pri tem ni sodeloval, verjetno pa se ni dovolj potrudil, da bi dojel neprekinjeni strokovni in konceptualni razvoj slovenske TO, zato tudi ni doživel apolitičnega domoljubja in zavezanosti pripadnikov TO k obrambi domovine, ne glede na trenutno oblast. Četudi Granda tega izrecno ni rekel, je bilo v podtonu čutiti, da ne priznava kontinuitete TO. Poudarjam, da TO ni nikoli bila razorožena. JLA je poskusila preprečiti TO dostop do orožja v lasti Slovenije, vendar zahvaljujoč obrambni zavesti državnih organov in poveljnikov TO je le delno uspela. Podatki o tem so javno dostopni in dokazujejo, da so bojne zmogljivosti TO bile zmanjšane, ne drži pa trditev, da je TO bila razorožena.
TO Slovenije je od njene ustanovitve do oktobra 1990, ne računajoč generala Hočevarja poveljevalo 6 generalov JLA. Vsi so bili Slovenci in leta 1990 niso bili pripadniki JLA, ker so bili upokojeni, tako, da očitek o tem, da niso prestopili ni smiseln. Eden je bil pokojni, razen generala Pavčiča so vsi bili stari okrog 70 let. Če bi Granda bolj pazljivo pogledal posnetke iz prvega postroja v Kočevski Reki, bi videl, da je bil prisoten tudi general Edvard Pavčič. Slovenski upokojeni generali so v javno objavljeni izjavi 28. maja 1991 sporočili:
Citat: Vsi upokojeni slovenski generali smo enotno ocenili, da so postopki JLA nesprejemljivi. Nobena armada ki nastopi proti lastnemu narodu ne more in ne bo nikoli zmagala.. Podpiramo demokratične spremembe, upoštevamo parlamentarno ureditev in tržno gospodarstvo v prepričanju, da je to edina pot k boljšemu življenju. Podpiramo vse, ki se zavzemajo, da Slovenija postane demokratična, parlamentarna in socialna država, ki temelji na suvereni oblasti naroda. Podpisan je Branko Jerkič, nekdanji poveljnik TO. Nekdanji v.d. poveljnika TO, general Milovan Zorc je bil med osamosvojitveno vojno svetovalec Predsedstva Slovenije. Ostali generali, tako upokojeni kot tudi tisti, ki so leta 1990 izstopili iz JLA, so ponudili sodelovanje v obrambnem sistemu. Rečeno jim je bilo, da bodo pozvani, če bo treba. Na srečo je vojna bila kratkotrajna. O posebni poti poveljnikov TO Slovenije govori dejstvo, da je prvi poveljnik general Bojan Polak bil razrešen, ker je začel v TO uvajati zahodno orožje in opremo, predzadnji general Edvard Pavčič, pa je bil predčasno upokojen, ker ni sprejemal podrejanja TO poveljstvu JLA.
Ne drži ocena o »nesrečnem« generalu Hočevarju. Po predčasni upokojitvi poveljnika TO generala Pavčiča je bil na to mesto brez soglasja Predsedstva SR, kakor je to predvideval zakon, imenovan letalski general Ivan Hočevar. Že dejstvo, da je na čelo po karakterju izrazito pehotne vojske postavljen letalski general kaže, da ne gre za strokovno, temveč vojaško politično odločitev. Hočevar je s svojimi dejanji ob poskusu razorožitve TO, ki ji je poveljeval, zavračanjem sodelovanja s slovenskimi oblastmi in skrivanjem odločitev JLA, pokazal, da je trdni zagovornik JLA kot združevalnega dejavnika Jugoslavije. Z odnosom do podrejenih in Republike Slovenije je po maju 1990 izgubil legitimnost, oktobra pa tudi legalnost poveljevanja. Ni sprejel ponudbe slovenskega Predsedstva za upokojitev. Sprejel dolžnost pomočnika zveznega sekretarja za vojaško letalstvo v Beogradu. To funkcijo je opravljal leta 1991, ko so letala JLA napadala Slovenijo. Zato se ne morem strinjati z oceno Grande, da je Hočevar bil nesrečni general, temveč je bil nesreča za TO in Slovenijo.

Ivan H. Kukec

Slikovne priloge

  • 22. 08. 2018
    Granda in Možina


Komentarji

uporabnik komentira brez podanega strinjanja ali nestrinjanja g. SREČKO KRIŽANEC , 23.08.2018 08:31
ocena (2)
se strinjamse ne strinjam
Čestitam za odlično razlago

Spoštovani Ivo Kukec je vsekakor odličen poznavalec zgodovine TO. Kakšno škodo nam delajo ti "Dr." od polkovnika Kladnika, zgodovinarja Grande, da o Možini ne izgubljam besed. Vso našo zgodovino želijo spreobrniti in to v popolnoma napačno smer. Za koga in zakaj?! Prav je, da se jim na argumentiran način obrazloži, da ne držijo vse njihove razlage, ker nimajo poštenega namena. Bil sem polnih 17 let pripadnik TO, na kar sem ponosen.Komu so napoti borci NOB in veterani vojne za Slovenijo? Verjetno bomo morali tudi Mi v vrstah ZVVS in združenju SEVER kaj povedati o VSO-ju komu in čemu služi.
Srečko Križanec

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 224
št. pogledov trenutnega uporabnika: 160
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 19.09.2018 08:04:23 | čas izdelave strani: 0,401s