< nazaj na novice

17. april 2018 / Pomembno

Kraj: Ljubljana

Zgodovina ponarejevalcev ne pusti skozi

V Sobotni prilogi Dela je objavljen prispevek Zgodovina ponavljačev ne spusti skozi, ki ga je podpisal vidni slovenski osamosvojitelj, Igor Bavčar. Avtor se loteva zgodovinske obravnave vojn kot ultimativnih izzivov in vse to postavlja in primerja s širšim zgodovinskim okvirjem in slovenskim zgodovinskim spominom zadnjih sto let. Ob koncu se sklicuje tudi na Churchilla in njegov prispevek k t. i. alternativni zgodovini in v to vpleta celo bitko v Gettysburgu v ameriški državljanski vojni.
Zgodovino pišejo najprej zmagovalci, nato poraženci, na koncu pa zgodovinarji! Slednji na podlagi znanstvenega instrumentarija in presoje virov ter ob upoštevanju zgodovinske distance. Vsi prisegajo na resnico, čeprav je pot do zgodovinske resnice pogosto zelo kompleksna. To velja tudi za snovalce alternativne zgodovine, ki je kot kaže tudi v Sloveniji zelo popularna. Še posebej, ko je v njej nova resnica odeta v politične in ideološke plastnice ali plenice. Žal je to podobno ultimativni resnici, ki smo jo poznali iz časov totalitarnih režimov, ko so neko polresnico ali celo laž ponavljali tako dolgo, da je postala splošno sprejemljiva.
Primerjava z Gettysburgom bi lahko bila dobrodošla v kolikor bi avtor upošteval, da je zgodovinsko prikazovanje tega primera očiščeno politične in ideološke pristranskosti in etiketiranja. O tem, kako je to v zapisu na katerega odgovarjamo uspelo avtorju, bodo presojali bralci. Zato v nadaljevanju želimo opozoriti na vprašanja, ki se oddaljujejo od strokovno utemeljenega prikazovanja dejstev. Nimamo tudi namena, da bi se vpletali v politično diskusijo o primernem in manj primernem političnem diskurzu povezanim s slovensko osamosvojitvijo. Še posebej zato, ker se ta vprašanja namerno sprožajo in ciljno usmerjajo v predvolilni čas.
Avtorja in nekatere druge osamosvojitelje očitno moti 50 obletnica ustanovitve slovenske teritorialne obrambe. To pripisuje slovenski levici, kar je razumeti, da je praznovanje sporno zaradi levice in njenih veteranskih organizacij. Povsem jasno je, da pred 50 leti na začetku ustanavljanja teritorialnih struktur in podrejanja lokalnim skupnostim in republikam ni bilo javnega namena, ki bi vodil k slovenski samostojni državi. Ni ga bilo, ker ga ni moglo biti, saj so, ali bi,  vse poskuse sproti zatrli v kali, kar kažejo tako primeri iz Slovenije (Kavčič) kot tudi Hrvaške (Hrvaška pomlad). Obstajajo pa dokumenti in še žive priče, ki lahko potrdijo, da so v Sloveniji TO razumeli kot vrnitev nacionalne vojske, ki je bila leta 1945 kot zadnja integrirana v Jugoslovansko armado. Hoteli priznati ali ne, slovenska teritorialna obramba je imela veliko atributov nacionalne vojske in po dvaindvajsetih letih se je premeteno izvila iz primeža bivše skupne države ter položila preizkus v osamosvojitveni vojni za slovensko državo. Negiranje vzpostavljanja in obstoja nacionalnega karakterja slovenska vojske od Maistra leta 1918 preko slovenske partizanske vojske in teritorialne obrambe do državne vojske 1991, je lahko nevarno tudi za sedanjost, ko je Slovenska vojska članica Nato in vojaških struktur EU.
Avtor si dovoli žalitev za pripadnike TO, ko navaja, da ne drži da bi bivšim pripadnikom šlo že v TO za samostojnost. TO SRS je ob koncu leta 1989 štela 72.600 rezervnih pripadnikov in 520 pripadnikov stalne sestave med njimi 41 iz JLA. Po osamosvojitvi je ob koncu leta 1991 bilo v TO Slovenije 62.100 rezervnih pripadnikov in 1660 pripadnikov stalne sestave ter še nekaj nad 700 vojaških in civilnih oseb, ki so pred tem službovale v JLA. Čeprav ni natančne analize, koliko rezervnih pripadnikov TO je sodelovalo v procesih pred in v času osamosvojitvene vojne ter po njenem zaključku, obstaja velika verjetnost, da je bila pri tem vključena velika večina od 64.000 oseb. Največ v juniju 1991, ko je bilo vpoklicano in mobilizirano 30.260 in julija 1991, ko je to število znašalo skoraj 37.000 pripadnikov TO. Z izjemo tistih, ki so pristopili iz JLA ali pa bili prerazporejeni iz rezervnih enot JLA, to število pa ne presega 4.000 oseb, so bili vsi ostali rezervni pripadniki teritorialne obrambe. In če želimo biti natančni tiste ta stare TO, tiste, ki je tvorila približno 20.000 glavo jedro MSNZ in tiste, ki je bila od oktobra 1990 podrejena le še slovenski oblasti. Navedeno tudi pomeni, da ne drži trditev, da so bili vsi obvezniki, ki so bili vpoklicani za obrambo Slovenije le slabo leto pred tem usposobljeni v jugoslovanski vojski. Nasprotno usposabljali so se v TO na slovenskih tleh, v slovenskem jeziku in za obrambo Slovenije. Tudi borili so se za Slovenijo, čeprav jim, tako avtor, ni bilo mar za njeno samostojnost in tudi slovenska sodišča v procesih za vojna hudodelstva vedno znova poskušajo dokazati, da se niso borili na pravi strani.
Zanimivo je tudi razlikovanje legalnosti MSNZ in TO ter nenazadnje tudi Milice. Ni sporno, da je bila MZSN oblikovana na podlagi takratnega režimskega Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Po avtorju je sporno, da je po istem zakonu delovala tudi republiška Teritorialna obramba. Podobno primerjavo bi lahko naredili tudi na primeru Milice. Dejstvo je, da sta stara komunistična in nova demokratično izvoljena oblast bili maja 1990 tako vsaka sebi, da normalen prenos oblasti ni bil izveden. Ker je bil avtor na eni od teh strani, bo že vedel, ali je bila samo ena stran tako izključujoča.
Slovenska milica je bila v pred osamosvojitvenem obdobju režimska, čeprav je tako niso imenovali. To avtor, ki je dal prisego Titu in takratnemu sistemu vsaj kot miličnik, če ne tudi kot viden funkcionar zveze socialistične mladine, dobro ve. Ta milica si je nacionalno podobo prav tako začela ustvarjati pred 51 leti na podlagi leta 1967 spremenjene zakonodaje. In 22 let zatem v akciji Sever obrnila hrbet Beogradu. Iz zapisa avtorja razberemo, da je pri tem šlo le še za en poskus prikrivanja slabe vesti. Ko je bil avtor še notranji minister, je to akcijo ocenjeval drugače, kar je tudi evidentirano. Dodajmo, da je bila to okoliščina, ki je prinašala prednost in kazala pot obrambni strukturi pri preklopu leto dni kasneje. Tudi zaradi tega je ni treba omalovaževati, še manj pa zato ker se je zgodila pred nastopom demokratične oblasti.
Ponovimo, zakaj smo se veterani vojne za Slovenijo borili. Ne za Demos kot pravi avtor in ne za partijo takratno in kasnejše, ki so razprodale Slovenijo, dovolile, da se je tajkunizirala in ponovno pristala na margini boljše, bolj pravične in poštene države. To je v imenu teritorialcev in miličnikov treba vedno znova poudariti tudi za tiste, ki so o skritih ciljih osamosvojitve vedeli več ali imeli višja pričakovanja, tudi glede osebnih koristi.
Zgodovina je priročna, za dajanje odgovorov na primere, ki se ponavljajo, zato si dovolimo parafrazirati naslov na katerega smo se odzivali v Zgodovina ponarejevalcev ne spusti skozi.

Ladislav Lipič

predsednik ZVVS



Vir: Ladislav Lipič

Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 482
št. pogledov trenutnega uporabnika: 456
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 12.11.2018 23:49:35 | čas izdelave strani: 0,396s