< nazaj na novice

26. december 2017 / Pomembno

Kraj: Ljubljana

Dan samostojnosti in enotnosti

Vsem veterankam in veteranom, vsem državljankam in državljanom iskrene čestitke ob Dnevu samostojnosti in enotnosti.

 

V nadaljevanju v celoti objavljamo govor predsednika ZVVS ladislava Lipiča s slavesnosti v Murski Soboti ob današnjem prazniku:

 

Ta prijazni prednovoletni in predbožični čas je lahko tudi čas premišljevanj. Danes, tu pred spomenikom braniteljem slovenske samostojnosti tudi čas premišljevanj o naši slovenski samostojnosti in enotnosti, kajti današnji praznik je namenjen ravno tema dvema vrednotama, ki sta za nas večni vrednoti. Še posebej beseda enotnost, velikokrat izgovorjena, vendar po letu 1990 in 1991 premalokrat doživeta.
Prostor, kjer se nahajamo in sam ta svečani trenutek je priložnost, da sklenemo ta zgodovinski lok in povemo nekaj več o pomembnih in prelomnih dogodkih na naših tleh in teh ni bilo malo in niso bili nepomembni.
Pomemben vir navdiha nam je obdobje evropske reformacije in še posebej vloga slovenskih protestantov v 16.stoletju. To je bil čas, ki je zahteval preporod in ki se je tudi zgodil, s humanizmom in renesanso, z versko reformacijo in širitvijo pisane besede ter uveljavljanjem nacionalnih jezikov in tudi nastajanjem nacionalnih držav. Pred dnevi je bila v M. Soboti odprta nova pridobitev, ki je še posebej pomembna ravno zaradi simbolike, saj nas spominja na tiste zgodovinsko pomembne čase.
V 20. stoletju pa kar dve svetovni vojni, v kateri so umirali tudi Pomurci. Posebej v 1. svetovni vojni, katere konca pred 100. leti se bomo spominjali v prihodnjem letu in dogodki, ki so sledili v naslednjih letih, vključno s priključitvijo Prekmurja matični domovini. Spominjali se bomo Pomurcev, ki so imeli pomembno vlogo na pariški mirovni konferenci prav pri vrnitvi večjega dela narodovega telesa.
Nato 2. svetovna vojna in zmaga nad fašizmom in nacizmom, vojna polna trpljenja in žrtev. Vojna, v kateri so umirali milijoni in o čemer priča spomenik, postavljen v spomin padlim partizanom in rdečearmejcem in katerega pravkar obnavljajo, da bo zanamce spominjal na zgodovino in na to, da smo takrat bili na strani zmagovite antihitlerjevske koalicije.
Ob koncu 20. stoletja pa vrhunec prizadevanj tega majhnega naroda, ki si je v stoletnih bojih dobesedno priboril svojo državo in tako iz naroda postal nacija. Zato je prav, da se pred praznikom dneva samostojnosti in enotnosti spomnimo in nekoliko bolj natančno, čeprav počnemo to vsako leto, opišemo tisti čas. In na ta čas nas spominja spomenik, pred katerim danes stojimo in katerega so postavili vojni veterani obeh veteranskih združenj- ZVVS in SEVER- ob izdatni pomoči mestne občine M.Sobota.
Vprašajmo se, kdaj se je misel o črni prihodnosti takratne države usedla v našo zavest? Morda že takoj v začetku osemdesetih let, morda nekoliko kasneje ob velikih gospodarskih težavah in visoki stopnji inflacije? Podobne težave so bile tudi na političnem področju, saj so se v Sloveniji že zelo jasno artikulirale želje po politični demokraciji, medtem, ko politična vodstva ostalih republik skupne države YU, še posebej srbsko, niso imele posebnega razumevanja za te procese in nasprotja med republikami so postajala vse večja. Če k temu prištejemo še negativna nacionalna čustva, posebej srbska in hrvaška, je ta misel o črni prihodnosti bila veliko bolj razumljiva.
V poznih osemdesetih letih se je pri nas že zelo močno uveljavila prava politična opozicija in začelo se je povezovanje takratnih društev, ki so delovala v okviru socialistične zveze. V začetku 1989 leta pa so že nastajale organizacije,katere so se začele povezovati in sodelovati. V Jugoslaviji  se poleti istega leta pojavi ideja o asimetrični federaciji, v Ljubljani pa je posebna ustavna komisija pripravila dopolnila k slovenski Ustavi in ta so zelo očitno spreminjala razmerja med SLO in Jugoslaviji. Med ostalimi določili je poudarjala pravico do samoodločbe in razdružitve. Določena je bila tudi himna RS. Republiška skupščina je spremembe potrdila 27. septembra in to je bilo v Srbiji označeno kot veleizdaja. Vrstili so se mitingi po bivši državi s ciljem rušenja republiških vodstev in začele so se priprave tudi za miting resnice v Ljubljani, vendar pa je slovenska milica le tega uspešno preprečila z akcijo, poimenovano SEVER, po kateri se imenuje tudi združenje policijskih veteranskih društev.
Januarja 1990 se je zgodilo še nekaj, kar je nakazovalo konec takratne Jugoslavije. Na 14. izrednem kongresu ZKJ kot takrat edine politične stranke so slovenski delegati sejo zapustili in ta organizacija se ni sestala nikoli več.
Istega meseca so bili v skladu z volilno zakonodajo, ki jo je sprejela republiška skupščina, razpisane prve povojne večstrankarske volitve. Izvedene so bile aprila istega leta in na njih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije-DEMOS.
V maju se zgodi poskus odvzema orožja slovenski TO, ki pa ni uspel. Slovenska vlada je ne glede na vse težave nadaljevala priprave na osamosvojitev. Ker je zaradi poskusa odvzema orožja TO prišlo do nespoštovanja usmeritev takratnega RŠTO in da ne bi prišlo do organizacijskih težav pri delu takratnih štabov TO,se maja 1990 začenja rojevati ideja o oblikovanju vojaške organizacije , ki je bila imenovana NZ in imela pokritje v Zakonu o notranjih zadevah in ki je bila kasneje poimenovana kot MSNZ. Združevala je tako pripadnike TO in OLO kot tudi milice in organov za notranje zadeve.
02. julija je slovenska skupščina razglasila, da zvezni zakoni veljajo le,če niso v nasprotju z našimi republiškimi. Republiško vodstvo se je zavezalo, da bo v letu dni sprejeta nova republiška Ustava in sledila je odločitev za plebiscit,ki je bil izveden 23. decembra 1990. Še pred tem je Slovenija dobila svoj novi RŠTO, ki je bil podrejen Predsedstvu RS in z formiranjem RŠTO je NZ nehala delovati.
17. decembra,le nekaj dni pred načrtovanim plebiscitom,je bil v Kočevski Reki prikaz slovenske vojaške sile. V vojaškem postroju so bili pripadniki dela 27. zaščitne brigade TO iz 30. razvojne skupine TO. Ta prikaz upravičeno smatramo za enega pomembnejših dogodkov v procesu vojaškega osamosvajanja, saj smo takrat jasno pokazali,da bomo svojo državo branili z orožjem. In to se je tudi uresničilo.
23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit. Na plebiscitarno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev.
Slovenska skupščina je 25.  junija 1991 na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan pozneje, 26. junija, je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost. In istega dne v dopoldanskem času se je začela vojaška agresija JLA na samostojno in neodvisno Slovenijo. Začela se je vojna, v kateri je slovenski narod že drugič v 20. stoletju prijel za orožje in branil ter obranil svoj obstoj. In tako je bil ta zgodovinski lok, v katerem so sodelovale številne generacije Slovenk in Slovencev, sklenjen.
Končalo se je tudi teritorialno oblikovanje ozemlja RS, ki je potekalo že od druge polovice 19. stoletja, od t.i. pomladi narodov leta 1848 in še celo 20. stoletje. V evropsko pomembnem geopolitičnem prostoru je slovenskemu narodu postopoma uspelo izoblikovati upravno-politično enoto, ki danes vključuje večji del s Slovenci poseljenega prostora. Današnja meja z Avstrijo in Madžarsko je bila določena z mirovnima pogodbama po I. svetovni vojni, meja z Italijo pa v več etapah po drugi svetovni vojni, dokončno z Osimskimi sporazumi, podpisanimi novembra 1975. Današnja meja z Republiko Hrvaško je meja med federalnima republikama bivše Jugoslavije. Današnje slovensko ozemlje je tako identično z ozemljem RS v okviru Jugoslavije. Danes že vemo, da je dokončna zaokrožitev slovenskega nacionalnega ozemlja bila določena na mednarodnem sodišču v današnjem 21. stoletju.
Skoraj dve stoletji se je ta slovenski narod boril za svoje nacionalno ozemlje in zato je skoraj neverjetno, kakšen je odnos dela slovenske politike do tega zaključnega procesa dokončne uveljavitve meje. Posmeh, zasmehovanje in privoščljivost predsedniku vlade ter skrita želja, naj le ne bi bil dosežen napredek, brez trohice državniške drže, kaj šele modrosti! Nikogar ne zanimajo ljudje, ki jih je odločitev prizadela. Mogoče je drugače na zaprtih političnih posvetovanjih, vendar v javnosti kazajoči se politiki delujejo nedoraslo vlogi, ki jo opravljajo in za kar so bili izvoljeni. Pri tako pomembnih vprašanjih, kot je določanje in uveljavljanje meja nacionalne države ni prostora za strankarska in medijska preigravanja in še manj za uresničevanje lastnih političnih ambicij. To je politikantsko igračkanje z narodovo zapuščino, za katero so se borili in umirali tisoči!
Zato se spomnimo reka, da je vse, kar je potrebno za zmagoslavje slabega le to, da dobri ljudje ne storijo ničesar. Politika neodzivnosti je slaba in kratko trajajoča politika. Le ta je mogoča le v družbi, kjer je strankokracija prevladala nad razumnimi demokratičnimi dejanji in procesi in kjer je medsebojno pokrivanje grehov pripeljalo do kulture pometanja težav pod preprogo in v četrt stoletja se je nagrmadilo toliko škandalov, da je nespečnost normalnih ljudi postal naš vsakdan. Državljani pa očitno nikoli ne bomo dočakali odgovore na številne afere, zlorabe, sovražnih in zavržnih dejanj; načrtno pa se medijsko obuja umrle in pobite iz II. svetovne vojne in po njej. Zaradi vsega tega in še marsičesa se ni nikomur potrebno spraševati, zakaj je v zadnjih letih tako nizka volilna udeležba na različnih volitvah in referendumih, kjer volimo tiste ljudi, katere strankarski prvaki postavijo na volilne liste!
Spoštovani, mogoče so povedane besede pregrobe in ne bi smele biti izrečene ob tako svečanem dogodku,kot je tudi današnji. Vendar ob številnih storjenih krivicah posameznikom in skupinam sem mnenja, da ne smemo biti tiho in tudi sam se kot predsednik ZVVS večkrat oglašam in posredujem mnenja vojnih veteranov slovenski javnosti, kajti to je ne samo naša pravica, ampak tudi dolžnost. Vsakodnevno smo priča sovražnemu govoru, komaj verjetnim medijskim in drugim oblikam manipulacij,vključno z lažnimi novicami, zavajanj in nekateri so to svojo veščino izpilili do popolnosti. Spremenile so se vrednote in je ustvarjena zmeda, potegnjen je enačaj med resnico in lažjo, med pravico in krivico in besede pravičnost skoraj več ne poznamo. Ali početje v demokraciji res nima meja in lahko posamezniki, ki imajo politično in finančno moč res lahko počnejo vse, kar ni izrecno prepovedano? Ali smo ob plebiscitu sploh slutili, da bo spoštovanje skupnega interesa zapostavljeno in bo v prvi vrsti pomemben interes posameznika in politične stranke? Demokracija se ne meri po številu političnih strank in po politični moči tistega, ki to stranko vodi, ampak po delovanju pravne države, po spoštovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva!
Vprašajmo se: kaj pa vrednote,kot so poštenost, etičnost,dostojanstvo,visoka moralna zavest v spoštovanju do sočloveka, pravičnost, visoka stopnja samozavesti in spoštovanje tistega, kar so ustvarili naši predniki v preteklosti? Ali je vredno to pozabiti samo zaradi političnih in še bolje strankarskih interesov ter svoje priljubljenosti?
Spoštovani, kljub mojim kritičnim besedam sem optimist in prepričan sem, da bo naša Slovenija država, kakršno si njeni državljani in državljanke zaslužijo. In takšno je lahko tudi naše Pomurje, saj ima bogat intelektualni potencial, ki bo gotovo pomagal ustvariti ustrezne in učinkovite rezultate. Ugodni gospodarski rezultati nam vzbujajo optimizem, sicer rahel, vendar upajmo, da se bo ta rahel veter optimizma spremenil v burjo, ki bo odnesla malodušje ter samoponiževanje in prinesla upanje in ustvarjalnost med vse nas.
Ob koncu mojega nagovora vam čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter vam želim srečno, uspešno ter predvsem veliko zdravja v letu 2018 ter mirne božične praznike.



Vir: ZVVS

Slikovne priloge

  • 28. 12. 2017
    Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik ZVVS Ladislav Lipič

  • 28. 12. 2017
    Predsednik PO, predsedniki in sekretarji OZVVS Pomurje

  • 28. 12. 2017
    Udeleženci slovesnosti

  • 28. 12. 2017
    Nastopajoči na slovesnosti


  • 28. 12. 2017
    Nastopajoči na slovesnosti

  • 28. 12. 2017
    Slovesnost ob Dnevu samostojnosti in enotnosti v Murski Soboti

  • 28. 12. 2017
    Praporščaki PO in OZVVS Pomurje


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 566
št. pogledov trenutnega uporabnika: 531
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 23.06.2018 17:55:36 | čas izdelave strani: 0,403s