< nazaj na novice

21. september 2017 / Pomembno

Kraj: Ljublajna

POHOD ZA MIR 2017

Pohoda so se udeležili predstavniki vseh veteranskih in domoljubnih organizacij v Sloveniji. Potekal je od trga Ajdovščina, do Kongresnega trga v Ljubljani. Na zaključni prireditvi je bila prebrana poslanica generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Gutierresa, ki jo v nadaljevanju objavljamo v celoti. Slavnostna govornica na slovenski prireditvi pa je bila Anica Mikuš kos, predsednica Slovenske filantropije.

 

Poslanica generalnega sekretarja UN:

»NIČ NA SVETU NE SME OGROZITI MIRU, NITI INTERESI KAKRŠNIH KOLI SKUPIN, NITI NACIONALNE AMBICIJE«, je v svoji poslanici poudaril generalni sekretar OZN ob MEDNARODNEM DNEVU MIRU.

Sporočilo generalnega sekretarja OZN Antonia GUTERRESA ob MEDNARODNEM DNEVU MIRU, 21. septembru, je naslednje:

Ob Mednarodnem dnevu miru razmišljajmo o kruti ceni vojne, o uničenih šolah, bombardiranih bolnišnicah, razbitih družinah, brezupu beguncev in deželah v krizi.
Organizacija združenih narodov se je rodila iz strahot druge svetovne vojne. Naše poslanstvo je, da delamo za mir vsak dan in vsepovsod.
Ne smemo dovoliti nobenemu skupinskemu interesu, nacionalnim ambicijam ali politični različnosti, da bi ogrozila mir.
Ob Dnevu miru pozivamo k prekinitvi ognja povsod po svetu. Nikoli, prav nikoli, ne smemo prenehati  z dejanji, ki bodo preprečila oborožene spopade.
Mir je pravica in želja vseh ljudi, je temelj napredka in blagostanja: za srečo otrok, za razvoj skupnosti, za miroljubne in uspešne države.
Svečano si obljubimo, da bomo delali skupaj, danes in vsak dan, za mir po katerem vsi hrepenimo in si ga zaslužimo.

New York, 21. 9. 2017                Antonio  GUTERRES
generalni sekretar OZN

 

GOVOR DR. ANICE MIKUŠ KOS NA “POHODU ZA MIR”, Ljubljana, 21.9.2017

Ob Dnevu miru

Ob Mednarodnem Dnevu  miru razmišljamo o miru in vojni, nasilju orožja,  o tem, da so še vedno vojne na planetu, da ni dolgo tega, kar so bile   v naši bližini hudo krvave vojne, da je zadnja velika vojna terjala  50 – 85  milijonov žrtev. In seveda razmišljamo o sedanjosti:  da  danes grozijo nove vojne, da zaradi globalizacije in  narave orožja s katerim naj bi se bojevali, lahko prizadenejo tudi nas, da so ljudje, ki si želijo malih vojnic in da so v Evropi - in seveda drugod - ljudje, ki izvajajo nasilje nad drugimi in drugačnimi in širijo ideje rasizma, ksenofobije in ideje nasilja,

Ljudje smo, žal, tako narejeni, da so v nas kali dobrega in zlega. Poleg tega ljudje  podležemo indoktrinacijam, ki  lahko porinejo velike množice, včasih večino naroda  v nasilje, v nečloveška dejanja. Vojne poženejo moške, danes tudi ženske,  v udejanjenje kake vizije, ambicije voditeljev, ki so pripravljeni na velike žrtve za majhne reči – na žrtve svojih vojakov in  civilnega prebivalstva. Še in še je vzrokov za vojne, oborožene konflikte, organizirano nasilje.

Kaj to pomeni za ljudi, za  otroka, za odraslega, za civilista  in vojaka, koliko trpljenja, koliko izgub, vedo najbolje tisti, ki so doživeli vojne.  Tisti, ki so bili najbolj izpostavljeni smrti, ranam in spremljajočemu trpljenju in so sami morali  ubijati, največ vedo o zlohotnosti in grozovitosti vojne.  Oni so lahko največji zagovorniki miru.

Ob Pohodu za mir se vprašamo, kaj lahko jaz, mi  kot skupina, skupnost storimo za to, da ne bi bilo vojn in nasilja orožja. V tem razmišljanju je prva ugotovitev, da veliki sistemi kot so  Organizacija Združenih narodov s telesi katerih naloga je zagotavljati mir in vlade ne morejo preprečiti smrtonosnih konfliktov ali prekiniti takšne konflikte. . Druga ugotovitev pa je, da se ne gre zanašati na dobro v ljudeh, na človeški razum, ki prepoznava kakšno zlo je vojna.  Pred vojno se je treba aktivno varovati brez zanašanja na velike družbene organizme  ali na človeško dobroto in pamet. Potrebna sta pro-aktivni pristop in glasnost pri ozaveščanju o grozotah, trpljenju, izgubah, ki jih prinašajo vojne in oboroženi konflikti.  In najbolj zaupanja vredni in prepričljivi glasno govorniki so tisti, ki so  doživeli vojno.

 A  ne gre le za svarjenje pred grozotami vojn,  za širjenje vrednot miru in sožitja, za prakso mirnih  rešitev sporov na raznih ravneh.  Morda še bolj pomembno je preprečevanje družbenih  procesov in pojavov, ki prispevajo, da se ljudje počutijo ogrožene, prikrajšane, ponižane. To so predvsem revščina in naraščajoče socialne razlike.  Demokracija nam,  vsakem človeku na papirju nudi veliko možnosti za so-vplivanje. Resda je stvarnost malo drugačna, predvsem ker se v mozaik demokracije ne umešča 5 % najbogatejših, za katere se zdi, da imajo večjo moč kot ljudstvo. Toda, če smo pošteni,  tudi  mi kot državljani, ne koristimo mnogih možnosti, ki jih ponuja demokracija za aktivno udeleženost v dogajanjih,. Če prilagodimo Kennedy- jevo misel današnjemu času, bi lahko rekli: »Ne razmišljajmo samo o tem, kaj lahko storita država in kapital za nas,  razmišljajmo o tem, kaj lahko mi storimo za našo skupnost, državo, človeštvo, za ohranitev miru in zmanjšanje zločestih vplivov velikega  kapitala. Pri vsem tem ne smemo biti naivni in idealistični in spregledati zametkov, legel zla – nestrpnosti, rasizma, ščuvanja k nasilju. Lahkovernost, nezainteresiranost, neudeleženost v prizadevanjih za mir nas lahko drago stane. 

Geslo letošnjega Dneva miru je Skupaj za mir: Spoštovanje, dostojanstvo, varnost za vse.  Opozarja predvsem na situacijo beguncev. Pa ne gre le za begunce današnjega časa. Planetu grozijo tudi naravne spremembe, ki lahko sprožijo konflikte, bitko za vodo, za hrano, za življenjski prostor. Na nove izzive moramo biti pripravljeni za naše dobro, za dobro naših otrok in vnukov.

Naj Dan miru prispeva k nenasilnemu uporu zoper nasilje orožja  in predvsem k človečnosti, ki je podstat odnosa do drugih in drugačnih.

Anica Mikuš Kos




Govor Patrika Boleta na Pohodu za mir, Ljubljana, 21.9.2017

Spoštovani in spoštovane
Sem Patrik Bole, študent 3. letnika mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. Ob današnjem dnevu, izjemnega pomena bi rad z vami delil moje razmišljanje o miru.  O vojni ravno ne morem spregovorit, saj to poznam le po pričevanju mojih starih staršev, ki so izkusili grozoto 2. svetovne vojne. Moja stara mama se je velikokrat spominjala njenega življenja pod okupacijo in mi je pripovedovala o tem, kako jih je mnogo v mladostnih letih odšlo v NOB se borit za svoj obstoj. Zato se zavedam, da je za svobodno življenje v miru, ki ga živimo sedaj, bilo prelito mnogo krvi.  Zaradi tega gledam na mir kot nekaj, kar ni samoumnevno, vendar nekaj o čemer je potrebno razmišljati,, ga ohranjati in negovati. Tudi zato, je tovrsten dogodek, kot je shod za mir, nujen za konsolidacije te vrednote v družbi.
Čeprav je lahko mir zelo splošen izraz, in si ga lahko vsakdo predstavlja različno, zame v najosnovnješem smislu pomeni to, da se lahko sprehodim po ulici svobodno brez, da bi se počutil ogroženega. Pomeni tudi to, da nisem vzgojen tako, da sovražim sočloveka zaradi njegovih svetovnih nazorov, prepričanj, zgleda in pripadnosti, vendar to spoštujem in sprejemam. Najpomembnejše pa se mi zdi to, da ne živimo v družbi, ki bi spodbujala sovražno in vojno nastrojenost proti drugim. Ozrite se naokoli. Kaj vidite? Meddrugim tudi ljudi. Zanima ali jih bi koga izmed njih zasovražili in mu hoteli storiti kaj žalega zaradi tega, ker zgleda drugače? Najbrž ne bi. Vsaj jaz ne bi.  In to zame pomeni živeti v miru.
Vendar kot študent mednarodnih odnosov sem primoran razmišljati tudi o miru v mednarodni skupnosti, kjer pa se zdi, da v zadnjih letih ta izgublja na samem pomenu. Zdi se kot, da se dialog in sodelovanje v nekaterih trenutkih zanemarja in se raje poskuša reševati probleme samovoljno, z grožnjami ter uporabo sile. V Evropski politični prostor in sirše, zopet prodirajo ideje, ki propagirajo nestrpnost, sovraštvo do manjšin ter kričijo po nacionalizmu. Vse to so vrednote, ki sovražijo mir, ki si ga prizadevanjo razvrednotit in izničit. Iz zgodovine prejšnega stoletja se lahko podučimo o posledicah tovrstnih idej – kljub temu, da se je še pred nekaj leti zdelo, da se to ne more več ponoviti, se lahko danes ozremo v Ameriko, kjer skupine ljudi odkrito paradirajo z simoboliko nacistične Nemčije.  Prav zato, ima današnji shod še večji pečat in pomembnost. Na tovrstne pojave je potrebno opozorajti in ljudi ozaveščati, ter jim tudi prisluhniti, zato ker ohranjanje miru ni statičen temveč je dinamičen proces, ki ga kroji dialog.
Nenazadnje bi rad omenil še to, da je begunska kriza nam vsem postavila zrcalo o svojih prepričanjih, volji do pomoči in solidarnosti do tistih, ki bežijo pred strahotami vojne.  Pokazala in opozorila je na uničujoče posledice vojne in pravzaparav nam dala vedeti, da imamo mi pravzaprav privilegij, da živimo svobodno življenje.  Vendar v podzavesti moramo imeti to, da smo lahko z danes na jutri tudi mi begunci in, da bomo morda nekoč tudi mi potrebovali pomoč v stiski, od drugih. Zato bi morale državne EU in sirše prevzeti odgovorno držo in si prizadevati k čimprejši normalizaciji stanja v Siriji , saj roko na srce, marsikatere država nosi del odgovornosti za nestabilno in vojno stanje v regiji. Več kot očitno je postalo, da je politika vojne zgrešena.
Mirno reševanje sporov je eno izmed temeljnih vodil mednarodne skupnosti, pa vendar je velik del odgovornosti tudi na nas, da poskrbimo, da tako tudi ostane. Vse glasnješim pozivom k obroženim reševanju sporov moramo odgovarjati z diplomacijo in zavenanosti k spoštovanju mednarodnega prava. S tem želim opozoriti predvsem na potek implementacije arbitražne sodbe, kjer je pomembno, da z sosednjo Hrvaško iščemo dialog in ignoriramo morebitne provokacije v političnem prostoru. S tem tudi kot država pokažemo našo zavezenost k ohranjanju miru na svetovni ravni.
Ne glede na to, bi za konec rad še dodal opazko, da smo lahko sloveneci ponosni na to, da vrednotimo mir na prav poseben način. Naše svetovljansko in razmišljanje o svetovnem miru je zapisano v naši čudoviti himni, ki postaja vse bolj slišana na mednarodnih prizoriščih. Ne samo to, vse bolj pridobiva na pomenu v teh čudnih časih, ko se zdi, da postaja človek človeku volk – vendar to, da smo danes zbrani tukaj dokazuje prav nasprotno – da je lahko človek človeku tudi brat in ne vrag, le sosed naj bo mejak.

 

 



Vir: zvvs

Slikovne priloge

  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017

  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017

  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017

  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017


  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017

  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017

  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017

  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017


  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017

  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017

  • 21. 09. 2017
    Pohod za mir 2017


Datotečne priloge


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 122
št. pogledov trenutnega uporabnika: 103
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 20.10.2017 23:29:24 | čas izdelave strani: 0,414s