< nazaj na novice

26. oktober 2016 / Mediji

Kraj: Brežice

PO Posavje

Gutman: Vojaški spopad na Prilipah je spopad za vojaško zgodovino

V torek, 25. oktobra, so v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice z osrednjo posavsko proslavo obeležili lani razglašeni državni praznik, dan suverenosti, ki spominja na odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije pred 25 leti. Slavnostni govornik na proslavi, ki jo je organiziralo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brežice, je bil bivši načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Albin Gutman.

Po zapeti slovenski himni Moškega pevskega zbora Sromlje, ki ga vodi Franc Vegelj, in uvodnem pozdravu predsednika Pokrajinskega odbora ZVVS Posavje Rudija Smodiča je navzoče pozdravil brežiški župan Ivan Molan. Dejal je, da omenjenemu prazniku posvečamo premalo pozornosti glede na to, kako pomemben je bil za svobodo Slovenije in Slovencev. Poudaril je, da občina ohranja spomin na preteklost in zgodovinske trenutke naše države ter posledično podpira delovanje veteranskih organizacij in zagotavlja sredstva za vzdrževanje spominskih obeležij. V občini na žrtve osvoboditvene vojne opominjata dve obeležji, in sicer na Rigoncah v spomin padlemu Jerneju Molanu in na Prilipah, kjer so potekali boji med Teritorialno obrambo (TO) in JLA. »Verjamem, da si vsi skupaj želimo še dolgo živeti v samostojni Sloveniji, kjer lahko sami odločamo o sebi in svoji prihodnosti,« je zaključil.

Gutman je v slavnostnem nagovoru spomnil na dogodke pred 25 leti, ki so zaznamovali tudi njegovo življenje, saj je takrat poveljeval 2. Pokrajinskemu štabu TO dolenjske pokrajine. »Še danes spoštujem ter cenim pomoč in pripravljenost takratnih zaposlenih v TO Posavja, ki so veliko prispevali k temu, da smo junij 1991 pričakali pripravljeni na celotnem območju TO Dolenjske. Pri nas smo lahko izvedli kvalitetna štabna urjenja in usposabljanja, ki so se zaključila z vajo, ki jo danes poznamo pod imenom Premik ’91. Vsi smo se zavedali, da bo dolenjska ob morebitnem spopadu z JLA ena najbolj obremenjenih TO v Sloveniji. Pri tem je bilo že povsem jasno, da bo težišče delovanja prav Posavje z vojaško pomembnimi objekti, skozi katere pelje ključna pot do glavnega mesta Slovenije,« je povedal in nadaljeval: »Tisti nov dan, ko so se mnogi napotili v službo, prvič v samostojni državi, in ko so šolarji z velikimi pričakovanji zaključevali šolsko leto, je bil za vse pripadnike TO Dolenjske prvi stik z vojno, tisto pravo, kruto in neusmiljeno, kot je lahko vsaka vojna. Poganci, Medvedjek, Rigonce, Cerklje so kraji, kjer se je dan razvlekel v neskončnost. Pravočasen odziv 25. območnega štaba TO in njegovih enot je preprečil vdor JLA v osrčje Posavja. Po dveh smrtnih žrtvah med teritorialci so se spopadi nenadoma ustavili, začela so se neskončna pogajanja, nenehno so se spreminjali ukazi, kaj je treba storiti. JLA je spretno izkoriščala svojo tehnično premoč in popolno obvladovanje zračnega prostora. S prekinitvami spopadov je poskušala dobiti prednost, ki se ji je vse bolj izmikala. Krakovski gozd je bila ena od zadnjih bitk,« je opisal in dodal, da je večer pred napadom na kolono še zadnjič odšel na pogajanja s poveljnikom enot, a se ta ni želel več pogajati. Ko ga je Gutman kasneje obiskal v zaporih na Dobu, mu je slednji dejal, da so mu prepovedali vsakršna pogajanja s predstavnikom TO.

»V zadnjem desetletju sem slišal veliko razlag, kaj vse so generali in oficirji v JLA storili dobrega za Slovenijo ter kako veliko so prispevali k temu, da ni bilo še več žrtev. Tiste vroče julijske dneve bi bilo dovolj le malce volje in napora. Kratek ukaz, nekaj stavkov na papirju ali po radijski postaji bi bilo dovolj in enote JLA bi se predale. Toda JLA in tisti, ki so jo vodili, so želeli našo kri. Da bo prelita tudi njihova, jih ni prav nič motilo. Za vsako ceno so želeli preprečiti poraz svoje enote v Krakovskem gozdu. Izgubljena bitka bi bila namreč sporočilo vsemu svetu o porazu JLA, ki je vse od prvega dne spopadov razglašala svojo zmago nad neposlušno Slovenijo, saj so enote JLA na državni meji nekdanje Jugoslavije že prvi dan spopadov zasedle kar 133 majhnih objektov od skupno 137, kolikor jih je takrat bilo,« je navedel Gutman. Vojaški spopad na Prilipah, kjer je enota TO ustavila oklepno kolono, je označil za »spopad za vojaško zgodovino, iz katerega se je mogoče tudi kaj naučiti, žal pa ga v tujini bolje poznajo kot v naših vojaških šolah«. Zaključil je z naslednjimi besedami: »JLA je bila v Sloveniji vojaško poražena in Slovenija je postala suverena država. Po 25 letih ni o vojnih spopadih nikjer nobene sledi več. Ostali so pomniki na mestih spopadov, grobovi in postavljeni spomeniki. Mimo njih vsak dan hodijo ljudje, državljani Slovenije. Malokdo ve, čemu so postavljeni, pa bi seveda morali vedeti. In ostali so seveda spomini na čas osamosvajanja Slovenije, ki počasi, a vztrajno bledijo, in če jih ne bomo zapisali, bodo pozabljeni, s tem pa tudi del naših življenj in zgodovine.« Gutman se je nato še zahvalil vsem pripadnikom TO v Posavju, ki jim je poveljeval tiste vojne dni 1991, da so se hrabro in predano odzvali klicu domovine ter častno opravili svojo dolžnost.

Spremljevalni kulturni program so poleg že omenjenega MoPZ Sromlje soustvarili še članici Kulturnega društva Drugi oder Vesna Smrekar in Mateja Bogovič Fifnja, pevec Aljaž Božič ob klavirski spremljavi Pierine Cavaliere Mršić ter harmonikar Matej Franko pod mentorstvom Nika Ogorevca iz Glasbene šole Brežice. Proslavo je povezovala Mateja Jankovič Čurič.



Vir: Posavski Obzornik >>> celoten članek

Slikovne priloge

  • 27. 10. 2016
    Bivši načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Albin Gutman


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 1929
št. pogledov trenutnega uporabnika: 1914
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 26.05.2020 21:27:27 | čas izdelave strani: 0,490s