< nazaj na novice

07. oktober 2016 / Pomembno

Kraj: Holmec

O čudovitem izletu z mladimi Dupelčani

Dobre ideje padejo običajno na plodna tla. Prav to se je zgodilo s pobudo ter odločitvijo predsedstva ZVVS, da zaradi boljšega spoznavanja usodnih dogodkov iz naše novejše ter polpreteklih dogodkov naše zgodovine omogočimo mladim, ki šele spoznavajo svojo domovino, boljši vpogled vanjo, predvsem  zaradi  pričevanj neposrednih udeležencev teh zgodovinskih dogodkov. Saj veste, gre za akcijo, kjer Zveza financira vsakemu Združenju prevoz z avtobusom na določeno zgodovinsko lokacijo iz časov naše osamosvojitvene vojne, prevoz pa je namenjen učencem osnovnih šol.
Na predsedstvu smo se kaj hitro dogovorili, da bo letošnji prevoz namenjen učencem Osnovne šole Duplek. Dogovor z ravnateljem o poteku  izleta in že smo se vozili po Dravski dolini, ki nam je v svoji jesenski barvitosti pričarala čudovite slike svojega bogastva. Na ekskurzijo o naši bližnji zgodovini smo popeljali učence sedmih, osmih in predvsem devetih razredov in to tiste z najboljšim uspehom, kot so povedale simpatične učiteljice, ki so spremljale svoje učence. Bile so tri. Mislim, da slavistka, geografinja ter zgodovinarka. Kar prava sestava za tako ekskurzijo.
Dravska dolina mi je zelo ljuba, tudi njeno gorato obrobje z leve in desne prav dobro poznam, saj sem nekajkrat prelezel vse te planine in marsikaj doživel. Morda ni bilo najbolj primerno, da sem prevzel vlogo vodiča, vendar sem za to pač ob tišini na avtobusu začutil potrebo. Pripovedoval sem o Pohorju, o njegovih kameninah od belega marmorja do najtršega granita – Tonalita. Govoril sem o Pohorcih in njihovih sosedih Kobancih, ki so skozi stoletja ustvarjali  v svoji skromnosti, ponosno zgodovino. Pripovedoval sem o kobanskih žagah in oglarjih, pohorskih drčah, o glažutah, o pohorskih holcerjih in furmanih pa seveda o flosarjih in čudoviti reki, ki deli Kobansko od Pohorja.
Drava, ta čudovita alpska reka je zopet oživela in  ozelenela. Tudi gospodarske krize puščajo svoje pozitivne sledi sem jim povedal. Reka, ki je več desetletij umirala, je polna življenja. Res, da so številni ostali brez dela tam na avstrijski strani Koroške, predvsem v Javorci, kjer je bila veliko tovarn celuloze, ki je dala Dravi pečat umazane reke pa pri nas v Mežici in Žerjavu, kjer so Mežo, mlajšo Dravino sestrico,  obarvali s strupenimi svinčenimi odplakami bele barve, kar je Dravo še dodatno zastrupilo. Nekajkrat so mi očitno hvaležni učenci celo zaploskali.
Dravograd, bolje rečeno kakšen kilometer pred njim. Mesto, kjer so dravograjski teritorialci z barikadami zaustavili kolono oklepnikov, ki je hitela, da bi ponovno osvojila mejna prehoda Vič ter Holmec. Prišli pa so le do najožjega dela poti, kjer so se morali ustaviti pred grozečim napadom naših. Nekaj dni so čemeli v svojih jeklenih pošastih in se niso predali. Kasneje so jih iz oklepnikov komaj izvlekli. O tem junaštvu se na žalost komaj kaj sliši, zato sem si sam z veliko hvaležnostjo zapomnil pripovedi o teh dogodkih dragega prijatelja Hermana Jeseničnika. Vse kar sem vedel, sem prenesel na mlade v avtobusu.
Mežiška dolina. Najprej ozka dolina pred njo, polna zanimivosti, ki so jim mladi sopotniki radi prisluhnili. Takoj na začetku pod najmanjšo dravsko elektrarno je sotočje Meže z Dravo. Meža se sicer malo prej obogati z rečico Mislinjo in se  tako okrepljena z Dravo poda proti daljni Donavi. Kakšen kilometer naprej pa je tik ob Meži izvir mineralne vode, za katerega pa vedo le domačini. Nekaj kilometrov naprej je na jasi ob Meži postavljen spomenik velikemu slovenskemu vojaku in  poveljniku koroških borcev Franju Malgaju, ki je v bližini izgubil življenje tam daljnega leta 1919, ko je s svojimi  zadrževal napade avstrijskih sosedov s severa, ki so se za vsako ceno hoteli polastiti tega dela naše prelepe Koroške.
Ravne in Prevalje. Dva trga, ki preraščata v enovito mesto. Zgodovina železarstva je izpričana na vsakem koraku. Nekoč je bilo tu jezero, vsaj tako pravi legenda . Ko so sojenice pomagale odstraniti oviro v strugi Meže pod Guštanjem, kot so nekdaj imenovali Ravne, je v  spomin ostala le velika skala sredi Meže, ki  ji pravijo Votla peč, je voda odtekla. Znamenita Brančurnikova gostilna z rimskim sarkofagom in že smo sredi Prevalj in po kakih treh kilometrih na našem prvem cilju, na Poljani.
Tu nas čakajo naši prijazni voditelji, ki nam bodo povedali veliko stvari, ki so se dogodile v teh krajih. Dobrodušni profesor Vladimir Onič nam je ob spomeniku, ki ponazarja eksplodirano ročno bombo doživeto predstavil krvave dogodke v tej krvavi dolini, ki so se zgodili nekaj dni po končani drugi svetovni vojni. Prav na tem mestu so izkrvaveli tako nasprotni, kot tudi naši vojaki. Veliko, preveliko jih je umrlo. Morda mladi poslušalci niso vsega dojeli, saj je zgodba za tako nežne duše pač preveč kruta. Hvala spoštovani gospod profesor za vašo pripoved.
Nekaj kilometrov naprej pa se zgodovina ponavlja. Na Holmcu, mejnem prehodu, kjer so miličniki leta 1991 med prvimi odstranili tablo SFRJ in jo nadomestili s Slovenijo ter izobesili slovensko zastavo, so padli prvi streli. Vojaki z bližnje , kakih dvesto metrov oddaljene karaule, ki jih je bilo nekajkrat  več, kot miličnikov na mejnem prehodu, so pričeli  streljati in s tem ponovno vzpostaviti nekdanji režim na meji. Manjšina proti veliki večini. Streljali so z mitraljezi, celo s topovi. Pa vendar mogočni Goljat v sivozelenih uniformah ni uspel premagati srčnega Davida, ki se je postavil v bran za svoje. Ob pomoči pripadnikov TO, so napadalce obvladali in jih tudi prisilili k predaji. Na žalost so bile tudi tukaj žrtve. Na obeh straneh. Njim v spomin so postavili  policijski veterani Severa ter veterani TO spominsko obeležje. Z globoko hvaležnostjo so učenci dupleške osnovne šole prižgali svečo ter se z minuto molka poklonili vsem  žrtvam krvave bitke za ta mejni prehod.
Ta zapis bi bil zelo pomanjkljiv če bi pozabil zapisati še nekaj besed o ljudeh, ki so omogočili to soočenje z našo zgodovino. Najprej nekaj besed o glavnem pripovedovalcu tega gospodu Otokarju Praperju. Bil je to prav tisti miličnik, ki je poveljeval skupini miličnikov na tem mejnem prehodu in se na začetku pogajal z vojsko, ki jih je oblegala. Med samo bitko, ga je na poveljniškem položaju ustrelil ostrostrelec z bližnjega holma, malo kasneje pa je na položaju, kjer je poveljeval, eksplodirala še granata ter ga popolnoma prerešetala. Soborci so bili prepričani, da je umrl. Hvala bogu, po čudežu je ostal živ! Danes kot živa legenda z veseljem pripoveduje  svojo  zgodbo mnogih mladim, ki prihajajo in so željni zvedeti kaj o svojih prednikih, borcih za slovensko osamosvojitev. Hvala prijatelj Otokar! 
Ne nazadnje že skromni hvala skromnemu in dragemu Viljemu Donavu, ki je z veseljem kakor vedno, prevzel organizacijo te ekskurzije in , ki je med mnogimi , ki jih imamo radi, vedno med prvimi. Tudi tebi Viljem moj in naš HVALA!
Ob povratku smo se ustavili še v Melju, kjer domujemo mi mariborski veterani. Učencem smo predstavili naš muzej, ki smo ga posvetili Slovenskim vojakom skozi stoletja. V treh sobah je kaj videti, saj smo predstavili večino zgodovinskih obdobij, kjer so Slovenci sodelovali kot vojaki. Tudi Spominski gaj generala Maistra, ki smo ga postavili mariborski veterani in kjer so postavljeni pomniki Neuklonljivemu Mariboru, Nasilno mobiliziranim v Nemško vojsko, Pregnancem ter Bombardiranemu Mariboru, je bil za njih vreden ogleda. Nazadnje pa smo vsem, ki so kot predavatelji sodelovali v tej ekskurziji, podarili našo zadnjo knjigo Maribor pod točo bomb.
Za konec še zahvala učencem in učiteljicam, ki so bili odlični poslušalci in, ki so pozorno poslušali naše zgodbe in bili tudi radovedni. Hvala!
                                                                                           

     Tone Korošec
predsednik OZVVS Maribor



Vir: Tone Korošec

Slikovne priloge

  • 18. 10. 2016
    Mladi osnovnošolci OŠ Duplek

  • 18. 10. 2016
    Mladi osnovnošolci OŠ Duplek

  • 18. 10. 2016
    Mladi osnovnošolci OŠ Duplek

  • 18. 10. 2016
    Mladi osnovnošolci OŠ Duplek



Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 1883
št. pogledov trenutnega uporabnika: 1875
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 15.04.2021 15:35:24 | čas izdelave strani: 0,444s