23. november 2015 / Svečanosti

Kraj: Lenart

OZVVS Lenart

Spominska slovesnost ob 95-letnici Koroškega plebiscita

Veterani vojne za Slovenijo OZ Lenart smo 23. 11. 2015, ob dnevu Rudolfa Maistra, počastili ta praznik s slovesno prireditvijo, ki je bila v prenovljenih prostorih Knjižnice Lenart. Veterani vojne za Slovenijo negujemo spomin na enega najpomembnejših Slovencev, ki je s svojim pogumnim ravnanjem odločno prispeval, da sta del Štajerske in Koroške slovenski. Slovenski fantje so se, kljub štiriletni moriji na različnih frontah, odzvali na njegov klic in odločno prispevali k obrambi domovine in slovenstva na tem delu Štajerske in Koroške.

Čeprav je ameriški predsednik Roosvelt zagovarjal pravico narodov do samoodločbe, generalu Maistru in njegovim soborcem ni popolnoma uspela priključitev slovenskih dežel k matičnemu narodu. V dogodke so posegle velesile, zmagovalke v 1. svetovni vojni, ki so imele svoje interese.

Prav tako se je avstrijska vojaška in civilna oblast močno trudila, da bi Maribor in drugi kraji ob današnji meji, ostali pod avstrijsko oblastjo. V ta namen so začeli oboroževati in številčno spopolnjevati svoje vojaške enote - Zeleno stražo, ki pa jo je general Maister odločno in učinkovito razorožil v zgodnjih jutranjih urah 23. 11. 1918. S tem odločnim dejanjem je utrdil svoj položaj vojaškega poveljnika in dal jasno vedeti, da ta del slovenskega ozemlja sodi pod oblast Kraljevine SHS.

Svečanosti so se udeležili predstavniki veteranskih združenj Vzhodno-štajerske pokrajine iz Slovenske Bistrice, Ormoža, predstavniki pokrajinskega odbora Prekmurje iz Gornje Radgone, predstavnik policijskega združenja Sever Darko Perko, predsednik Združenja za vrednote NOB Alojz Bezjak, podžupanja občine Sv. Trojica, ga. Zdenka Polanec in direktorica knjižnice Lenart, ga. Marija Šauperl. V kulturnem programu je nastopila Aleksandra Papež, ki je odlično interpretirala delo slovenskega pisatelja Toneta Partljiča Deklica in general.

Naš častni predsednik, dr. Marjan Toš, prof. zgodovine, tudi izjemen poznavalec lokalne zgodovine v teh prevratnih časih, nam je s svojim referatom predstavil dogodke o koroškem plebiscitu v tistih, za nas Slovence pomembnih časih.

Povzetek referata dr. Marjana Toša: 95-LETNICA KOROŠKEGA PLEBISCITA

V sredini 19. stoletja se je pričel sistematično izvajati proces ponemčevanja koroških Slovencev, takrat še večinskega prebivalstva Celovške kotline. Pritisk s strani vladajoče nemške manjšine se je stopnjeval vse do konca 1. svetovne vojne in razpada Avstro–Ogrske. Na mednarodnih pogajanjih so o usodi Koroške na mirovni konferenci v Parizu sklenili, da se bodo prebivalci tega območja s tajnim glasovanjem ali plebiscitom sami odločili, v kateri državi želijo živeti. Celovško kotlino so takrat razdelili v cono A in cono B. Do izvedbe plebiscita, 10. oktobra 1920, je s cono A leto dni upravljala jugoslovanska oblast, ki pa te možnosti ni znala izkoristiti v svojo korist. 59% glasovalnih upravičencev cone A je oddalo svoj glas za priključitev k Avstriji, s tem pa je bila, glede na dogovor, izgubljena tudi cona B.

Od tega dogodka je oktobra letos minilo 95 let. Malo, a hkrati veliko, saj so procesi germanizacije na Koroškem opravili svoje in po drugi svetovni vojni so naši zamejski rojaki na Koroškem šele s sedmim členom Avstrijske državne pogodbe leta 1955 dobili mednarodno zagotovljene manjšinske pravice. Pot do njihovega uresničevanja pa je bila zelo, zelo dolga, saj je manjšina doživljala velike pritiske in številne ovire. Šele v zadnjem desetletju se stvari postavljajo na svoje mesto in kljub bolečemu porazu na plebiscitu leta 1920 vse kaže, da bo slovenska manjšina na Koroškem trajno ostala, z njo pa tudi slovenski jezik in slovenska kultura.

Slovenska manjšina na Koroškem je bila v času nacizma tudi poglavitni nosilec odpora proti totalitarizmu v Avstriji in je dala na oltar avstrijske domovine številne žrtve. Koroški partizani so največ pripomogli, da je bila tudi Avstriji priznana udeležba v protinacističnem odporu, čeprav je po anšlusu (nasilni priključitvi Avstrije Nemčiji) leta 1938 kot formalna članica tretjega rajha močno podpirala nacizem, mnogi avstrijski nacisti pa so bili po aprilski okupaciji Jugoslavije leta 1941 nosilci številnih visokih oblastnih funkcij v okupirani slovenski Štajerski, na Gorenjskem in Koroškem. Boj slovenskih partizanov na avstrijskem Koroškem je bil priznan tudi v letu, v katerem smo praznovali 70-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom in konca druge svetovne vojne.
                                           
Darko Škerget,
predsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo Lenart

Komentarji

DODAJ KOMENTAR NISTE PRIJAVLJENI

Naslov komentarja: Tekst komentarja: