26. junij 2015
Kraj: Pesnica
Občina Pesnica je 24. junija 2015 praznovala svoj občinski praznik in ob tem počastila tudi praznik Dneva državnosti. Ob tem velikem dogodku, so veterani vojne za Slovenijo OZVVS občin Kungota, Pesnica in Šentilj odkrili spominsko obeležje posvečeno osamosvojitveni vojni.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič.
V nadaljevanju objavljamo govor slavnostnega govornika.
"Spoštovane
veteranke
in
veterani
vseh
generacij
in
obeh
vojn,
spoštovani
gospod
župan,
predstavniki
SV
in
slovenske
Policije,
spoštovani
prisotni.
Dovolite
mi,
da
najprej
izrečem
čestitke
občankam
in
občanom
občine
Pesnica
ob
občinskem
prazniku.
Ne
želim
ponavljati
vseh
značilnosti
in
uspehov
občine
in
vseh
vas,
ki
tu
živite
in
ste
tem
uspehom
tudi
sami
veliko
pripomogli.
Izpostaviti
pa
velja
razlog
sprejete
odločitve,da
bo
ta
dan
občinski
praznik
občine
Pesnica.
To
pa
je
vezano
na
dogodek,
ko
so
leta
1991
pripadniki
JA
imeli
namen
zavzeti
mejni
prehod
Šentilj,
vendar
so
pripadniki
TO
in
milice
ter
občani
in
občanke
Pesnice
blokirali
enoto
JA
na
mostu
čez
reko
Pesnica
in
tako
je,
seveda
tudi
še
z
kasnejšimi
aktivnostmi
bilo
preprečeno
zavzetje
mejnega
prehoda
Šentilj.
Še
enkrat
iskrene
čestitke
ob
vašem
občinskem
prazniku
in
še
veliko
uspeha
pri
uresničevanju
razvojnih
vizij
tega
lepega
kraja!
Seveda
je
še
več
razlogov,
zaradi
katerih
smo
se
danes
zbrali.
Najpomembnejši
je
seveda
Dan
državnosti
in
čas,
v
katerem
je
naša
država
in
vsi
mi
z
njo
prihajala
v
zaključno
fazo
dolgega
zgodovinskega
procesa.
Procesa,
ki
je
bil
prepojen
s
trpljenjem
in
krvjo,
pa
tudi
pogumom,
ponosom,
samozavestjo
in
zavedanjem,
da
nam
svobode
ne
bo
poklonil
nihče,
pač
pa
se
bo
zanjo
potrebno
boriti.
Tako
je
bilo
vedno
in
tako
je
bilo
v
času
bojev
za
severno
mejo,
v
boju
slovenskih
partizanov
v
II.
svetovni
vojni
pred
70.
leti
in
tako
je
bilo
tudi
pred
25.
leti,
ko
je
nastala
edinstvena
organizacija
MSNZ,
ki
je
delovala
kratek
čas,
pa
vendar
dovolj
dolgo,
da
je
zapisana
v
zgodovino
obrambe
Slovenije.
In
takrat
je
bil
prvič
v
zgodovini
imenovan
RŠTO,
ki
je
bil
podrejen
neposredno
predsedstvu
RS.
Veterani
vojne
za
Slovenijo,
združeni
v
ZVVS
in
Zvezi
policijskih
veteranskih
društev
SEVER
se
bomo
obeh
dogodkov
spomnili
na
osrednji
slovesnosti
v
Ljubljani
04.
oktobra
letošnjega
leta,
na
kateri
bo
slavnostni
govornik
PV
RS
dr.
Miro
Cerar.
Po
tem
uvodnem
delu
je
prav,
da
se
spomnimo
najpomembnejših
dogodkov
v
procesu
uresničitve
naše
samostojnosti
tudi
zato,
da
povemo,
da
vojni
veterani
iz
leta
1991
razumemo
in
globoko
cenimo
prispevek
vseh,ki
so
sodelovali
v
tem
burnem
obdobju
20.
stoletja,
ko
je
svet
doživel
dve
svetovni
vojni
in
ko
smo
v
tem
istem
20.
stoletju
Slovenci
že
tretjič
segli
po
orožju
za
obrambo
svoje
domovine.
Zato
ne
moremo
in
ne
smemo
pozabiti
na
generala
Maistra
in
njegove
borce,
ki
so
se
borili
za
severno
slovensko
mejo
in
postavljali
potrebne
ozemeljske
podlage,
na
katerih
je
bila
po
dolgih
desetletjih
mogoče
sklenitev
slovenskega
nacionalnega
ozemlja.
Ne
smemo
pozabiti
tudi
kasnejšega
pojava
fašizma
in
nacizma,
njune
zatiralske
in
zločinske
narave.
Zatiranje
Slovencev
in
njihove
narodne
identitete,mučenje
in
pobijanje
so
bili
med
prvimi
še
v
času,ko
drugod
po
Evropi
zločinske
narave
fašizma
niso
razumeli.
Prav
je,
da
se
danes
spomnimo
tudi
tega,
kajti
brez
fašizma
ne
bi
bilo
razmer,
ki
so
potiskale
svet
in
s
tem
Evropo
v
spopad
in
brez
fašizma
morebiti
tudi
nacizem
ne
bi
prišel
na
oblast.
Vendar
je
pojav
te
nevarnosti
namesto
sklonjenih
glav
in
upognjene
hrbtenice
rodilo
upor
in
krepitev
slovenskega
uporniškega
duha,
ki
se
je
udejanil
v
organizaciji
TIGR.
In
nato
II.
svetovna
vojna,
ki
je
vrgla
svet
s
tečajev.
In
v
njej
je
slovenska
partizanska
vojska
zaokrožila
slovensko
nacionalno
ozemlje
ter
bila
uvrščena
v
zmagovito
antihitlerjevsko
zavezništvo.Za
to
obdobje
konca
II.
svetovne
vojne
je
potrebno
povedati,
da
je
s
poveljem
VŠ
NOVJ
prenehala
obstajati
slovenska
partizanska
vojska,
ki
je
z
navedenim
aktom
bila
vključena
v
JA.
Po
tem
obdobju
je
na
področju
nacionalne
obrambe
nastala
praznina
vse
do
leta
1968,
ko
je
bila
ustanovljena
TO.
In
danes
lahko
ponovno
zatrdim,
da
je
TO
bila
vsega
zaupanja
vredna
slovenska
obrambna
sila,
katero
je
slovenski
narod
v
celoti
vzel
za
svojo
lastno
vojsko.
Njena
uspešnost,
ki
je
bila
rezultat
truda
vse
njenih
pripadnic
in
pripadnikov
se
je
končno
udejanila
ravno
v
letih
1990-1991,
ko
so
bili
njeni
izkušeni
pripadniki
hrbtenica
NZ,
kasneje
poimenovane
kot
MSNZ
ter
po
04.
oktobru
1990
tudi
jedro
novo
oblikovanih
poveljstev
in
enot
TO.
Ob
omembi
MSNZ
je
prav,da
se
spomnimo
poskusa
odvzema
orožja
TO.
To
dejanje
je
bilo
eno
najtežjih
preizkušenj
ne
samo
za
pripadnike
TO,
ampak
tudi
nove
demokratično
izvoljene
oblasti
in
s
pomočjo
predvsem
občinskih
organov
in
nato
šele
tudi
republiških,
TO
ni
bila
nikoli
razorožena,
kot
se
zaradi
političnih
obračunavanj
trdi.
Kar
16
OŠTO
ni
oddalo
orožja
in
tako
je
preko
20.000
kosov
različnega,
predvsem
lahkega
pehotnega
orožja
in
streliva
ostalo
v
rokah
TO
in
organov
za
LO.
Vendar
je
ravno
ta
dogodek
vzpodbudil
nastanek
in
krepitev
NZ.
Najprej
organizacije,
ki
je
delovala
tajno
in
kasneje,
že
na
podlagi
tedaj
veljavne
zakonodaje
odkrito.
Govorim
o
zelo
kratkem
obdobju
delovanja,
ki
je
bilo
od
pokrajine
do
pokrajine
različno,
in
zato
je
uspeh
tega
delovanja
in
same
organizacije
toliko
večji.
Ponovno
pa
je
potrebno
poudariti,
da
so
v
tem
procesu
sodelovali
tako
pripadniki
TO
kot
tudi
organov
za
LO,
pripadniki
milice
in
organov
za
notranje
zadeve.
MSNZ
se
je
prijel
naziv
"zelena"
vojaška
in
"modra"
policijska
komponenta.
Danes
lahko
mirno
trdimo,
da
smo
potrebovali
obe,
kajti
brez
ene
ali
druge
ne
bi
bilo
takšnega
obrambno-varnostnega
uspeha,
kot
smo
ga
doživeli
leta
1991.
S
tem
kratkim
zgodovinskim
orisom
sem
želel
poudariti
vsaj
dvoje
in
sicer:
-časovno
obdobje
rojevanja
naše
države
Slovenije
ter
njeno
pot
v
samostojnost,neodvisnost
in
suverenost,za
katero
so
zaslužne
generacije
vseh
Slovencev
in
Slovenk
in
ne
le
peščica
posameznikov
v
letih
1990-1991
ter:
-izpostaviti
pogum,
svobodoljubje
in
samozavest
vseh
tistih,
ki
so
v
najtežjih
trenutkih,
v
katerih
se
je
znašel
slovenski
narod
in
slovenstvo
vedeli,
kam
in
na
katero
stran
se
morajo
postaviti.
In
tudi
v
osamosvojitveni
vojni
so
bili
takšni
ljudje.
Vsi
pomembni
dogodki
med
vojno
za
Slovenijo,
tudi
za
vzhodnoštajersko
pokrajino,
so
že
opisani
in
zapisani
v
številnih
knjigah,
člankih
in
zbornikih.
Takšni
zborniki,
kjer
dogodke
opisujejo
tisti,
ki
so
jih
doživeli
in
preživeli,
še
nastajajo
po
naših
posvetih,
katere
veterani
vojne
za
Slovenijo
organiziramo
po
posameznih
pokrajinah
in
tako
bo
tudi
v
VŠP
še
v
tem
ali
najkasneje
v
prihodnjem
letu.
Pa
vendar
je
danes
ob
tem
slavnostnem
trenutku
potrebno
povedati,
da
se
je
s
preprečitvijo
zasedbe
mejnega
prehoda
Šentilj
tudi
na
tem
območju
odvijal
pomemben
spopad,
v
katerem
so
sodelovali
ljudje,
ki
so
danes
tu
prisotni
in
tudi
še
mnogi,ki
danes
ne
morejo
biti
z
nami.
Za
lažje
razumevanje
tistega
časa
spomnimo:
ZIS
Jugoslavije
je
sprejel
Odlok
o
neposredni
zagotovitvi
izvrševanja
zveznih
predpisov
o
prehajanju
čez
državno
mejo
na
ozemlju
RS.
V
njem
je
bilo
navedenih
14
meddržavnih
mejnih
prehodov,
kjer
bi
se
lahko
prehajalo
mejo
z
Jugoslavijo
in
te
mejne
prehode
naj
bi
kontrolirala
zvezna
policija
in
carina.
V
takratni
VŠP
sta
bili
dva
cestna
prehoda-Šentilj
in
Hodoš-in
železniški
mejni
prehod
Maribor.
Ostale
meddržavne
in
maloobmejne
prehode
naj
bi
zaprla
JA
z
mejnimi
enotami
mariborskega
in
varaždinskega
korpusa.
Namera
in
cilj
enote
JLA
za
zasedbo
mejnega
prehoda
Šentilj
izhaja
iz
navedenega
političnega
akta
in
zato
je
tankovska
četa
po
znanih
virih
sestavljena
iz
10
tankov
T-55,
poveljniškega
transporterja
in
nekaj
tovornih
vozil,
v
jutranjih
urah
27
.junija
v
Mariboru
prebila
barikade
in
se
napotila
proti
mejnemu
prehodu.
Prvič
je
bila
zaustavljena
šele
na
mostu
čez
reko
Pesnico
in
je
šele
drugi
dan
zjutraj
utrla
pot
skozi
barikado
in
nadaljevala
s
prodiranjem
proti
mejnemu
prehodu,
vendar
je
bila
ovirana
in
se
spopadala
z
branitelji
v
enotah
TO
in
milice
ter
do
Šentilja
nikoli
ni
prispela.
Pesnica,
Ranca,
Štrihovec
-
to
so
bili
kraji,
kjer
se
je
odločalo
o
tem,
ali
bo
enota
JA
dosegla
svoj
cilj
ali
ne.
Ni
ga
in
zato
gre
zahvala
vsem,
ki
so
pri
obrambi
te
pomembne
smeri
sodelovali
-
teritorialcem,
miličnikom,
delavcem
cestnega
podjetja,
občinskim
organom-skratka
vsem,
ki
so
s
svojim
znanjem
in
pogumom
to
preprečili.
Zato
se
ob
današnjem
prazniku
spomnimo
vseh
tistih,
ki
so
nosili
največje
breme
osamosvojitvenega
dejanja
-
pripadnikov
TO
in
milice
ter
številnih
drugih
udeležencev
vojne
za
osamosvojitev,
ki
so
zavarovali
našo
državo.
Nekateri
so
v
boju
izgubili
življenje,
nekateri
so
bili
ranjeni
in
mnogi
še
danes
trpijo
posledice.
Vsem
njim
in
njihovim
družinam
izražam
posebno
in
iskreno
hvaležnost.
Enako
hvaležni
moramo
biti
tudi
vsem
tistim,
ki
so
osamosvojitveno
vojno
in
z
njo
povezano
politično
in
diplomatsko
aktivnost
vodili
in
pri
tem
pokazali
strateško
spretnost
in
modrost,
zaradi
katere
je
bila
naša
zmaga
dosežena
hitro,
z
manj
žrtvami
in
smo
v
tej
vojni
spoštovali
določila
mednarodnega
vojnega
in
humanitarnega
prava
ter
v
skladu
s
tem
ravnali
z
ranjenci
JA,
vojnimi
ujetniki
in
prestopniki.
Vse
našteto
so
dejstva,
ki
se
zgodijo
v
redkih
vojnah.
V
naši
so
se
in
zato
se
lahko
naši
politični
voditelji
s
temi
dejstvi
vsaj
v
teh
slavnostnih
dneh
pohvalijo
tako
pred
domačo
kot
tudi
evropsko
javnostjo.
Takšno
razumevanje
takratnih
dogodkov
je
lahko
naš
prispevek
k
ohranjanju
miru,
za
kar
se
vojni
veterani
moramo
zavzemati.
In
ko
sem
omenil
besedo
mir,
se
sprašujem,
ali
nas
nič
ne
skrbijo
dogodki,
odmaknjeni
le
nekaj
sto
km
od
naše
dežele,
kjer
se
pobijajo
ljudje
zaradi
razmer,
v
kateri
živijo
in
v
imenu
geopolitičnih
interesov
velikih
sil,
katerih
cilj
je
zagotoviti
nadzor
in
prevlado
nad
energetskimi
viri
in
strateškimi
surovinami!
Istočasno
se
prebujajo
najbolj
temne
sence
preteklosti
in
poveličujejo
in
slavijo
tiste,
ki
so
počeli
zločine
nad
Slovenci
v
imenu
ideologije,
katero
je
obsodil
ves
svet.
Prepletajo
se
zastave
suverene
države
Slovenije
z
zastavami,
na
katerih
so
znaki
medvojne
državne
tvorbe,ki
je
odgovorna
za
zločine
v
Jasenovcu
in
tudi
v
nekaterih
krajih
v
Sloveniji.
Nam
pa
kakor
da
je
vseeno!
Hannah
Arendt
je
nekoč
pisala
o
banalnosti
zla,
o
njegovi
vsakdanjosti
in
o
tem,
kako
je
prav
sprijaznjenje
s
to
vsakdanjostjo
zla
njegova
največja
nevarnost.
In
v
našem
času
je
na
delu
veliko
banalnosti
zla
in
zato
se
je
potrebno
upreti
vselej,
kadar
je
za
to
potreba
in
možnost!
Naj
zaključim
svoj,mogoče
nekoliko
predolg
govor
in
ob
tej
priložnosti
povejmo
dovolj
na
glas,
da
bodo
vrednote,
ki
naj
krasijo
našo
državo
POŠTENOST,
PONOS,
PRAVIČNOST,
SVOBODOLJUBJE,
SOŽITJE
V
SOBIVANJU,
SPOŠTOVANJE
PRAVIC
MANJŠIN
IN
SKUPNO
MEDGENERACIJSKO
SPORAZUMEVANJE
IN
DOMOLJUBJE.
Po
takšnih
vrednotah
se
naj
ravnajo
naši
politični
in
drugi
voditelji,
kajti
le
ravnanje
po
takšnih
vrednotah
na
bo
zagotovilo
boljšo
prihodnost.
In
zato
je
pomembno
spominjati
se
dogodkov
našega
uporništva.
Zato,
da
bodo
mladi
ljudje
s
ponosom
govorili,
da
so
potomci
ljudi,
ki
so
bili
pripravljeni
za
domovino
dati
svoja
življenja!
In
zato
hvala
veteranom,
da
negujete
spomin
na
te
čase
in
hvala
županu,
da
vas
pri
uresničevanju
vašega
poslanstva
podpira.
Iskrene
čestitke
ob
Dnevu
državnosti
in
SREČNO
SLOVENIJA!"
13. 07. 2015
Spominsko obeležje v Pesnici
13. 07. 2015
Spominsko obeležje v Pesnici
01. 07. 2015
Odkritje spominskega obeležja v Pesnici
|
Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.
ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si
© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: