26. junij 2015

Kraj: Pesnica

Odkritje spominskega obeležja osamosvojitveni vojni v Pesnici pri Mariboru

Občina Pesnica je 24. junija 2015 praznovala svoj občinski praznik in ob tem počastila tudi praznik Dneva državnosti. Ob tem velikem dogodku, so veterani vojne za Slovenijo OZVVS občin Kungota, Pesnica in Šentilj odkrili spominsko obeležje posvečeno osamosvojitveni vojni.

 

Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič.

 

V nadaljevanju objavljamo govor slavnostnega govornika.

 

 

"Spoštovane veteranke in veterani vseh generacij in obeh vojn, spoštovani gospod župan, predstavniki SV in slovenske Policije, spoštovani prisotni.

Dovolite mi, da najprej izrečem čestitke občankam in občanom občine Pesnica ob občinskem prazniku. Ne želim ponavljati vseh značilnosti in uspehov občine in vseh vas, ki tu živite in ste tem uspehom tudi sami veliko pripomogli. Izpostaviti pa velja razlog sprejete odločitve,da bo ta dan občinski praznik občine Pesnica. To pa je vezano na dogodek, ko so leta 1991 pripadniki JA imeli namen zavzeti mejni prehod Šentilj, vendar so pripadniki TO in milice ter občani in občanke Pesnice blokirali enoto JA na mostu čez reko Pesnica in tako je, seveda tudi še z kasnejšimi aktivnostmi bilo preprečeno zavzetje mejnega prehoda Šentilj.

Še enkrat iskrene čestitke ob vašem občinskem prazniku in še veliko uspeha pri uresničevanju razvojnih vizij tega lepega kraja!

Seveda je še več razlogov, zaradi katerih smo se danes zbrali. Najpomembnejši je seveda Dan državnosti in čas, v katerem je naša država in vsi mi z njo prihajala v zaključno fazo dolgega zgodovinskega procesa. Procesa, ki je bil prepojen s trpljenjem in krvjo, pa tudi pogumom, ponosom, samozavestjo in zavedanjem, da nam svobode ne bo poklonil nihče, pač pa se bo zanjo potrebno boriti. Tako je bilo vedno in tako je bilo v času bojev za severno mejo, v boju slovenskih partizanov v II. svetovni vojni pred 70. leti in tako je bilo tudi pred 25. leti, ko je nastala edinstvena organizacija MSNZ, ki je delovala kratek čas, pa vendar dovolj dolgo, da je zapisana v zgodovino obrambe Slovenije. In takrat je bil prvič v zgodovini imenovan RŠTO, ki je bil podrejen neposredno predsedstvu RS. Veterani vojne za Slovenijo, združeni v ZVVS in Zvezi policijskih veteranskih društev SEVER se bomo obeh dogodkov spomnili na osrednji slovesnosti v Ljubljani 04. oktobra letošnjega leta, na kateri bo slavnostni govornik PV RS dr. Miro Cerar.

Po tem uvodnem delu je prav, da se spomnimo najpomembnejših dogodkov v procesu uresničitve naše samostojnosti tudi zato, da povemo, da vojni veterani iz leta 1991 razumemo in globoko cenimo prispevek vseh,ki so sodelovali v tem burnem obdobju 20. stoletja, ko je svet doživel dve svetovni vojni in ko smo v tem istem 20. stoletju Slovenci že tretjič segli po orožju za obrambo svoje domovine. Zato ne moremo in ne smemo pozabiti na generala Maistra in njegove borce, ki so se borili za severno slovensko mejo in postavljali potrebne ozemeljske podlage, na katerih je bila po dolgih desetletjih mogoče sklenitev slovenskega nacionalnega ozemlja. Ne smemo pozabiti tudi kasnejšega pojava fašizma in nacizma, njune zatiralske in zločinske narave. Zatiranje Slovencev in njihove narodne identitete,mučenje in pobijanje so bili med prvimi še v času,ko drugod po Evropi zločinske narave fašizma niso razumeli. Prav je, da se danes spomnimo tudi tega, kajti brez fašizma ne bi bilo razmer, ki so potiskale svet  in s tem Evropo v spopad in brez fašizma morebiti tudi nacizem ne bi prišel na oblast. Vendar je pojav te nevarnosti namesto sklonjenih glav in upognjene hrbtenice rodilo upor in krepitev slovenskega uporniškega duha, ki se je udejanil v organizaciji TIGR. In nato II. svetovna vojna, ki je vrgla svet s tečajev. In v njej je slovenska partizanska vojska zaokrožila slovensko nacionalno ozemlje ter bila uvrščena v zmagovito antihitlerjevsko zavezništvo.Za to obdobje konca II. svetovne vojne je potrebno povedati, da je s poveljem VŠ NOVJ prenehala obstajati slovenska partizanska vojska, ki je z navedenim aktom bila vključena v JA.

Po tem obdobju je na področju nacionalne obrambe nastala praznina vse do leta 1968, ko je bila ustanovljena TO. In danes lahko ponovno zatrdim, da je TO bila vsega zaupanja vredna slovenska obrambna sila, katero je slovenski narod v celoti vzel za svojo lastno vojsko. Njena uspešnost, ki je bila rezultat truda vse njenih pripadnic in pripadnikov se je končno udejanila ravno v letih 1990-1991, ko so bili njeni izkušeni pripadniki hrbtenica NZ, kasneje poimenovane kot MSNZ ter po 04. oktobru 1990 tudi jedro novo oblikovanih poveljstev in enot TO.
Ob omembi MSNZ je prav,da se spomnimo poskusa odvzema orožja TO. To dejanje je bilo eno najtežjih preizkušenj ne samo za pripadnike TO, ampak tudi nove demokratično izvoljene oblasti in s pomočjo predvsem občinskih organov in nato šele tudi republiških, TO ni bila nikoli razorožena, kot se zaradi političnih obračunavanj trdi. Kar 16 OŠTO ni oddalo orožja in tako je preko 20.000 kosov različnega, predvsem lahkega pehotnega orožja in streliva ostalo v rokah TO in organov za LO. Vendar je ravno ta dogodek vzpodbudil nastanek in krepitev NZ. Najprej organizacije, ki je delovala tajno in kasneje, že na podlagi tedaj veljavne zakonodaje odkrito. Govorim o zelo kratkem obdobju delovanja, ki je bilo od pokrajine do pokrajine različno, in zato je uspeh tega delovanja in same organizacije toliko večji. Ponovno pa je potrebno poudariti, da so v tem procesu sodelovali tako pripadniki TO kot tudi organov za LO, pripadniki milice in organov za notranje zadeve. MSNZ se je prijel naziv "zelena" vojaška in "modra" policijska komponenta. Danes lahko mirno trdimo, da smo potrebovali obe, kajti brez ene ali druge ne bi bilo takšnega obrambno-varnostnega uspeha, kot smo ga doživeli leta 1991.

S tem kratkim zgodovinskim orisom sem želel poudariti vsaj dvoje in sicer:

-časovno obdobje rojevanja naše države Slovenije ter njeno pot v samostojnost,neodvisnost in suverenost,za katero so zaslužne generacije vseh Slovencev in Slovenk in ne le peščica posameznikov v letih 1990-1991 ter:

-izpostaviti pogum, svobodoljubje in samozavest vseh tistih, ki so v najtežjih trenutkih, v katerih se je znašel slovenski narod in slovenstvo vedeli, kam in na katero stran se morajo postaviti.
In tudi v osamosvojitveni vojni  so bili takšni ljudje. Vsi pomembni dogodki med vojno za Slovenijo, tudi za vzhodnoštajersko pokrajino, so že opisani in zapisani v številnih knjigah, člankih in zbornikih. Takšni zborniki, kjer dogodke opisujejo tisti, ki so jih doživeli in preživeli, še nastajajo po naših posvetih, katere veterani vojne za Slovenijo organiziramo po posameznih pokrajinah in tako bo tudi v VŠP še v tem ali najkasneje v prihodnjem letu. Pa vendar je danes ob tem slavnostnem trenutku potrebno povedati, da se je s preprečitvijo zasedbe mejnega prehoda Šentilj tudi na tem območju odvijal pomemben spopad, v katerem so sodelovali ljudje, ki so danes tu prisotni in tudi še mnogi,ki danes ne morejo biti z nami.
Za lažje razumevanje tistega časa spomnimo:

ZIS Jugoslavije je sprejel Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju RS. V njem je bilo navedenih 14 meddržavnih mejnih prehodov, kjer bi se lahko prehajalo mejo z Jugoslavijo in te mejne prehode naj bi kontrolirala zvezna policija in carina. V takratni VŠP sta bili dva cestna prehoda-Šentilj in Hodoš-in železniški mejni prehod Maribor. Ostale meddržavne in maloobmejne prehode naj bi zaprla JA z mejnimi enotami mariborskega in varaždinskega korpusa.

Namera in cilj enote JLA  za zasedbo mejnega prehoda Šentilj izhaja iz navedenega političnega akta in zato je tankovska četa po znanih virih sestavljena iz 10 tankov T-55, poveljniškega transporterja in nekaj tovornih vozil, v jutranjih urah 27 .junija v Mariboru prebila barikade in se napotila proti mejnemu prehodu. Prvič je bila zaustavljena šele na mostu čez reko Pesnico in je šele drugi dan zjutraj utrla pot skozi barikado in nadaljevala s prodiranjem proti mejnemu prehodu, vendar je bila ovirana in se spopadala z branitelji v enotah TO in milice ter do Šentilja nikoli ni prispela. Pesnica, Ranca, Štrihovec - to so bili kraji, kjer se je odločalo o tem, ali bo enota JA dosegla svoj cilj ali ne. Ni ga in zato gre zahvala vsem, ki so pri obrambi te pomembne smeri sodelovali - teritorialcem, miličnikom, delavcem cestnega podjetja, občinskim organom-skratka vsem, ki so s svojim znanjem in pogumom to preprečili.

Zato se ob današnjem prazniku spomnimo vseh tistih, ki so nosili največje breme osamosvojitvenega dejanja - pripadnikov TO in milice ter številnih drugih udeležencev vojne za osamosvojitev, ki so zavarovali našo državo. Nekateri so v boju izgubili življenje, nekateri so bili ranjeni in mnogi še danes trpijo posledice. Vsem njim in njihovim družinam izražam posebno in iskreno hvaležnost.

Enako hvaležni moramo biti tudi vsem tistim, ki so osamosvojitveno vojno in z njo povezano politično in diplomatsko aktivnost vodili in pri tem pokazali strateško spretnost in modrost, zaradi katere je bila naša zmaga dosežena hitro, z manj žrtvami in smo v tej vojni spoštovali določila mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ter v skladu s tem ravnali z ranjenci JA, vojnimi ujetniki in prestopniki. Vse našteto so dejstva, ki se zgodijo v redkih vojnah. V naši so se in zato se lahko naši politični voditelji s temi dejstvi vsaj v teh slavnostnih dneh pohvalijo tako pred domačo kot tudi evropsko javnostjo. Takšno razumevanje takratnih dogodkov je lahko naš prispevek k ohranjanju miru, za kar se vojni veterani moramo zavzemati. In ko sem omenil besedo mir, se sprašujem, ali nas nič ne skrbijo dogodki, odmaknjeni le nekaj sto km od naše dežele, kjer se pobijajo ljudje zaradi razmer, v kateri živijo in v imenu geopolitičnih interesov velikih sil, katerih cilj je zagotoviti nadzor in prevlado nad energetskimi viri in strateškimi surovinami!

Istočasno se prebujajo najbolj temne sence preteklosti in poveličujejo in slavijo tiste, ki so počeli zločine nad Slovenci v imenu ideologije, katero je obsodil ves svet. Prepletajo se zastave suverene države Slovenije z zastavami, na katerih so znaki medvojne državne tvorbe,ki je odgovorna za zločine v Jasenovcu in tudi v nekaterih krajih v Sloveniji. Nam pa kakor da je vseeno! Hannah Arendt je nekoč pisala o banalnosti zla, o njegovi vsakdanjosti in o tem, kako je prav sprijaznjenje s to vsakdanjostjo zla njegova največja nevarnost. In v našem času je na delu veliko banalnosti zla in zato se je potrebno upreti vselej, kadar je za to potreba in možnost!
Naj zaključim svoj,mogoče nekoliko predolg govor in ob tej priložnosti povejmo dovolj na glas, da bodo vrednote, ki naj krasijo našo državo POŠTENOST, PONOS, PRAVIČNOST, SVOBODOLJUBJE, SOŽITJE V SOBIVANJU, SPOŠTOVANJE PRAVIC MANJŠIN IN SKUPNO MEDGENERACIJSKO SPORAZUMEVANJE IN DOMOLJUBJE. Po takšnih vrednotah se naj ravnajo naši politični in drugi voditelji, kajti le ravnanje po takšnih vrednotah na bo zagotovilo boljšo prihodnost.

In zato je pomembno spominjati se dogodkov našega uporništva. Zato, da bodo mladi ljudje s ponosom govorili, da so potomci ljudi, ki so bili pripravljeni za domovino dati svoja življenja!
In zato hvala veteranom, da negujete spomin na te čase in hvala županu, da vas pri uresničevanju vašega poslanstva podpira.

Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti in SREČNO SLOVENIJA!"

Komentarji

DODAJ KOMENTAR NISTE PRIJAVLJENI

Naslov komentarja: Tekst komentarja: