< nazaj na novice

02. december 2014 / Proslave / Pomembno

Kraj: Središče ob Dravi

Proslava ob Dnevu TO in Dnevu Generala Maistra

V torek, 2. decembra 2014 smo v Središču ob Dravi pripravili slovesnost v počastitev generala Maistra in Teritorialne obrambe ter obletnice vojne za Slovenijo. Člani OZVVS, OZSČ Ormož in občina Središče ob Dravi so v svojo sredo povabili generala Ladislava Lipiča, predsednika ZVVS, župane občin Ormož in Sveti Tomaž, predstavnike Veteranskega društva SEVER, predsednika Zveze društev generala Maistra, predstavnike Policijske postaje Ormož, predstavnike gasilske organizacije in drugih domoljubnih društev. Na prireditvi je kot slavnostni govornik spregovoril general Ladislav Lipič in izpostavil prispevek domoljubov, ki so slišali klic domovine leta 1991, 1941 in 1991. Še posebej podrobno je opisal nastanek Teritorialne obrambe, njeno graditev in krepitev bojne moči, ki se je potrdila v letih 1990 in 1991.
V nadaljevanju sta predsednik in sekretar OZVVS Ormož podelila priznanja:Bronasto priznanje OZVVS Ormož je prejel Dušan Lešničar, Srebrno priznanje OZVVS so prejeli Ormož Mirko Jurkovič, Ivan Lukman in Dušan Bombek, Zlato priznanje OZVVS Ormož sta prejela Marko Kočevar Branko Škrinjar.
OZVVS Ormož je podelila Zahvalo za izjemno plodno sodelovanje z veteransko organizacijo ter podporo pri ohranjanju spomina na vojno za Slovenijo Juriju Borku, županu občine Središče ob Dravi. Posebno zahvalo so za večletno sodelovanje podelili Ivanu Šavoru in Dekliški pevski skupini JUA.
Za izjemne dosežke pri ohranjanju spomina na Teritorialno obrambo in vojno za slovenijo z oblikovanjem bogate spominske zbirke orožja in drugih vojaških predmetov, ki so jih uporabljali pripadniki TO pri svojem usposabljanju in v vojni za Slovenijo je OZVVS Ormož podelila Posebno zahvalo Ivanu Puklavcu, Francu Puklavcu in Borisu Vukanu.
Svečanost je zaključil Orkester Slovenske vojske s tradicionalnim koncertom. Prireditev je povezoval Peter Kirič.

 

V nadaljevanju objavljamo govor predsednika ZVVS Ladislava Lipiča na proslavi 2.12.2014:

 

"Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani,
spoštovani gospod župan,
pripadnice in pripadniki SV in slovenske policije, posebej orkestra SV
spoštovani prisotni,

V minulih dneh smo se imeli priložnost spominjati se dveh pomembnih zgodovinskih obdobij, ki sta vsaj v simbolnem pomenu besede neločljivo povezana. Obdobja, ko se je začela in po štirih letih končala prva svetovna vojna in je bila izrisana nova politična in geografska podoba Evrope. In drugo obdobje v drugi polovici 20. stoletja, ko se je kalila tretja slovenska vojska, Teritorialna obramba. In kaj imata navedeni obdobji skupnega? Skupno jima je to, da so se takrat, že po koncu prve svetovne vojne, slovenski fantje na čelu z generalom Maistrom odzvali klicu domovine in ukrepali v pravem trenutku. Enako, kot pripadniki Teritorialne obrambe v začetku devetdesetih let, natančneje v letih 1990 in 1991 ter dokončno uveljavili in utrdili tisto, kar so začeli general Maister in njegovi borci. Zato je Maister prav gotovo vzornik kasnejšim generacijam vojakov in častnikov, saj je njegova odločna akcija pomagala k temu, da je bil boj za severno slovensko mejo dobljen in to je dajalo realnost prizadevanju za zedinjeno Slovenijo, saj je le ta s tem dejanjem že imela zaokrožen geografski prostor. Gotovo pa ta podvig Maistra in njegovih borcev ni bil samo dejanje junaštva in vojaškega znanja, ampak tudi pomembno politično dejanje. In zaradi vsega tega general Maister pooseblja to, čemur pravimo odzvati se klicu domovine.
Spoštovani, če bi sedaj preskočil pomembno zgodovinsko obdobje, kar je obdobje II. svetovne vojne in obdobje boja zoper fašizem in nacizem gotovo bilo, bi naredil napako. Kajti z narodnoosvobodilnim bojem proti nacizmu in fašizmu se je slovenski narod uvrstil med tiste narode, ki so pomagali ustvariti današnjo svetovno ureditev. In v tem obdobju II. svetovne vojne, ko se je slovenski narod že drugič v 20. stoletju moral z orožjem v rokah boriti za svoj obstoj, je ta narod imel svojo lastno, slovensko partizansko vojsko, drugič v svoji zgodovini. Na žalost je bila slovenska partizanska vojska ob koncu leta 1945 nasilno, proti volji njenih pripadnikov ukinjena in postala del takratne Jugoslovanske armade in tako smo že drugič izgubili svojo lastno, slovensko vojsko.
In vse do leta 1968 je takratna Jugoslavija imela eno oboroženo silo, ki sta jo sestavljali JA kot operativni del vojske in partizanske oz. rezervne enote kot dopolnilne sile armade. Vendar pa so takratne mednarodne razmere in politika uporabe sile ob veliki negotovosti na bližnjem vzhodu in intervenciji sil Varšavske zveze na Češkoslovaško gotovo najpomembnejša zunanja dejavnika, da je nastala nova vojaška doktrina, poimenovana »doktrina splošne ljudske obrambe«. Po tej doktrini je bil takratni obrambni sistem sestavljen iz treh glavnih komponent in sicer operativne vojske, Teritorialne obrambe in drugih oboroženih enot, ki so jih ustanavljale DPS in delovne ter druge organizacije. Z novo doktrino SLO je bila republikam ponujena omejena priložnost za lastno organiziranje obrambe znotraj obrambnega sistema takratne države. V Sloveniji je takrat politično vodstvo v tem videlo priložnost ponovno imeti lastno, slovensko vojsko.
20. novembra 1968 je bil v Sloveniji ustanovljen Glavni štab za SLO in ta dan štejemo kot dan ustanovitve slovenske TO. V obdobju od njene ustanovitve do leta 1994, ko je bila preimenovana v Slovensko vojsko, je bila njena pot razvoja zelo dinamična, tako na organizacijskem kot tudi na formalno-pravnem področju. Za obdobje od leta 1980 do 1990 je bilo značilno vse večje zavedanje o nacionalni pripadnosti ter pojav prvih večjih »razpok« v odnosih z JLA. Poskus razorožitve TO je pomenil »de facto« konec sodelovanja in spoštovanja subordinacije med takratnim RŠTO, ki je bil del poveljevalnega sistema JLA in PŠTO in OŠTO, ki so prešli v obrambni sistem Slovenije. V TO in Milici se v poletnem času 1990 formira tajna vojaško organizirana organizacija, kasneje poimenovana MSNZ. Takšna organiziranost je trajala do 04. oktobra 1990, ko je bil imenovan RŠTO, ki je bil neposredno podrejen Predsedstvu RS in je prevzel vodenje vseh enot in štabov TO RS. Omeniti velja še eno simbolno in zelo pomembno dejanje. Decembra leta1990, neposredno pred plebiscitom o samostojnosti, je bil organiziran prvi postroj slovenske vojske,kar je TO takrat že nedvomno bila. V postroju so stali oboroženi pripadniki 27. zaščitne brigade TO v unformah TO in na kapah, ki smo jih imenovali  »teritorialke«, so bile takrat še rdeče peterokrake zvezde. To je potrebno povedati dovolj jasno, da bodo mladi vedeli, da takrat še nismo vsi imeli maskirnih uniform in ne baretk, v katerih se danes postavljajo v postroj mladi člani nekaterih političnih strank in njihovi voditelji govorijo, da s tem želijo ponazoriti takratni postroj enote. Pomembno pa je seveda naslednje: takrat, 27. decembra 1990 je Slovenija jasno dala vedeti in je pokazala, da razpolaga z realno vojaško silo, katere pripadniki se bodo za svojo državo borili z orožjem v roki in če bo potrebno, bodo zanjo dali tudi svoja življenja, kar se je kasneje tudi zgodilo.
Po tem kratkem zgodovinskem pregledu bi želel izpostaviti nekatere značilnosti, ki so krasile TO in njene pripadnike. V vseh štabih, poveljstvih in enotah TO je bil pogovorni in poveljevalni jezik slovenski jezik. Že leta 1977 smo premogli slovenski vojaški slovar avtorja prof. Toma Korošca, ki je bil pomemben ne samo z nacionalnega temveč tudi z jezikovno-kulturnega vidika. Od leta 1981 je bila JLA prisiljena, da tiska vojaška bojna pravila v slovenščini. Naslednja značilnost: TO so financirale občine, DO in republika, kar je pomenilo visoko stopnjo avtonomnosti. Teritorialni princip popolnjevanja enot z vojaškimi obvezniki je zagotavljal kadre iz lokalnih skupnosti, torej domačinov, ki so dobro poznali ozemlje in ljudi, ljudje pa njih. To je seveda le nekaj značilnosti, ki so krasile TO in jo naredile za slovensko nacionalno vojsko.
Zato je 20. november pomemben dan za slovensko vojaško zgodovino. Naj povem tudi zakaj! Predvsem zato, ker je TO tretja slovenska vojska v vojaški zgodovini Slovencev in slovenskega naroda in ker je TO skupaj z milico in slovenskim ljudstvom bila oborožena moč katere pripadniki so se z orožjem v roki uprli JLA v vojni, ki nam je bila vsiljena in v kateri smo zmagali. V tem procesu smo sodelovali do 25. oktobra 1991, ko je s slovenske zemlje bil izgnan zadnji tuji vojak. Na ta dan je Slovenija dosegla svojo polno samostojnost in samobitnost, njeni državljani in državljanke pa svojo polno suverenost - prvič v svoji zgodovini! Zato bo Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Policijsko veteransko združenje SEVER poslankam in poslancem DZ RS predlagalo, da 25. oktober razglasijo za Dan suverenosti slovenskega naroda, ki naj bo za državljanke in državljane prazničen in slavnosten dan!
Spoštovane, spoštovani, dovolite mi, da povzamem značilnosti treh zgodovinskih obdobij, o katerih sem govoril. Kaj je bilo značilno za ta obdobja in za ljudi, ki so v njih imeli privilegij in priložnost sodelovati? V vseh primerih je šlo za uveljavitev nacionalnega interesa in nacionalne samobitnosti. General Maister se je s svojimi borci boril za slovensko severno mejo in na nek način zaokrožil štajerski in posledično prekmurski del nacionalnega ozemlja, kar je bilo pomembno tudi desetletja pozneje, ko smo se osamosvajali. Slovenska partizanska vojska je v II. svetovni vojni bila na strani antihitlerjevske koalicije in sodelovala v uničenju največjega zla 20. stoletja, fašizma in nacizma. Slovenska TO in milica so se v kratki, vendar učinkoviti vojni,že tretjič v 20. stoletju, z orožjem v roki zoperstavili okupatorju, zmagali ter omogočili nastanek samostojne in suverene ter lastne države. Ljudi, ki so v teh zgodovinskih dogodkih sodelovali, je krasila visoka stopnja ljubezni do lastnega doma in domovine, visoka stopnja samozavesti ter prav gotovo pogum, junaštvo, odločnost in upanje ter vera v prihodnost.
In zakaj to govorim danes? V minulih dneh ste imeli priložnost poslušati velike in pomembne besede različnih govornikov ob Dnevu generala Rudolfa Maistra. Tako kot mene danes na vaši slovesnosti, ki je namenjena tudi dnevu Teritorialne obrambe. Ko sem pripravljal govor in izbiral besede, sem pomislil, kaj bi danes dejal general Maister? Kaj bi dejali tisti, ki so spoznali vso zlo fašizma in nacizma ter tudi tistega,kar se je dogajalo po drugi svetovni vojni in prizadelo številne, ki niso zakrivili nobenega zločina, pa so morali umreti? Ali bi opazili ponoven pojav nevarnosti, katero je svet ob milijonskih žrtvah, stradanju in uničenju premagal leta 1945? Ali so bile besede ameriškega generala Eisenhoverja izrečene leta 1945 ob prihodu njegovih enot v koncentracijsko taborišče Auschwitz: slikajte in dokumentirajte vse, kar vidite ter to skrbno shranite, kajti nekoč se bo pojavil nek idiot in dejal, da ničesar od tega, kar tu vidimo, ni bilo!
Dan po dnevu TO ,21. novembra 2014 je namreč Generalne skupščina OZN obravnavala in sprejela resolucijo, s katero se obsoja poveličevanje, ponovno obujanje nacizma in fašizma, nacističnih simbolov ter druge nacistične ikonografije in vedno bolj pogosto zanikanje holokavsta. Prebivalci Slovenije so bili žrtve tako fašizma kot nacizma in do leta 1948 sovjetskega komunizma. Doživeli so uresničevanje programov poitalijančevanja, madžarizacije in ponemčevanja, vsiljevanja srbohrvaščine, izseljevanja, doživeli in redki preživeli koncentracijska taborišča ter streljanje talcev. In kljub vsemu naštetemu je bila Slovenija med tistimi državami, ki se je odrekla podpore tej resoluciji. In podpore so se odrekle vse članice EU. Sprašujem sebe in vas: zakaj je bilo to potrebno in zakaj te resolucije moja in vaša država ni podprla? Jaz odgovorov na ta vprašanja nimam! Vendar prej ali slej jih bo nekdo moral dati!
In zato naj na tem mestu citiram irskega političnega teoretika in filozofa Edmunda Burka:
»Vse, kar je potrebno za zmagoslavje slabega je, da dobri ljudje ne storijo ničesar.«
Spoštovane, spoštovani!
Človeštvo potrebuje mir in vsi, ki so doživeli le delček grozot vojne, si ga nadvse želijo. Naloga nas, vojnih veteranov je, da se za mir in sožitje zavzemamo ob našem vsakodnevnem delu in tudi naše aktivnosti so usmerjene v ohranjanje spomina na vse, kar se je v naši burni in krvavi zgodovini dogajalo. In temu je namenjena tudi današnja slovesnost, ki jo je organizirala občina Središče ob Dravi v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ormož, Območnim združenjem slovenskih častnikov Ormož in Prleškim društvom generala Maistra. Hvala jim!"



Vir: Miran Fišer, predsednik OZVVS Ormož

Slikovne priloge

  • 05. 12. 2014
    Prejemniki priznanj in predsednik ZVVS Ladislav Lipič

  • 05. 12. 2014
    Slavnostni govornik predsednik ZVVS Ladislav Lipič

  • 05. 12. 2014
    Prejemniki priznanj in predsednik OZVVS Ormož

  • 05. 12. 2014
    Orkester Slovenske vojske


  • 05. 12. 2014
    Udeleženci proslave 2.12.2014


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 1090
št. pogledov trenutnega uporabnika: 1068
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 17.11.2017 22:04:37 | čas izdelave strani: 0,388s