< nazaj na novice

21. junij 2014 / Svečanosti / Pomembno

Kraj: Vojnik

Slovesnost v počastitev Dneva državnosti

Govor predsednika ZVVS, Ladislava Lipiča:

 

Spoštovane veteranke in veterani,
spoštovani gospod župan, predstavniki SV in slovenske policije,
člani ZB za vrednote NOB ter vseh domoljubnih organizacij,
spoštovani udeleženci današnje slovesnosti v počastitev Dneva državnosti.

Današnja slovesnost, kateri prisostvujemo, je organizirana v spomin na čas, ki je bil drugačen čas. Bil je to čas optimizma, vznesenosti in upanja in bil je čas poguma. Poguma slovenskega naroda, ki se je odločil nadaljevati svojo zgodovinsko pot v svoji, samostojni državi, ki bo demokratična in bo ena od enakopravnih držav demokratične Evrope.


Želje so se nam uresničile. Slovenija je postala to, kar smo takrat želeli in kar je bilo jasno izraženo na plebiscitu decembra 1990. Spomnimo, kar nekaj let smo poslušali, da so se nam uresničile stoletne sanje in da smo suvereni, skratka »svoji na svojem«. Danes je tega slišati vedno manj in so tudi pogledi, da je naše suverenosti vedno manj. Pa kljub temu je potrebno povedati še enkrat in še mnogokrat: da, uresničile so se sanje, ki jih še vedno sanjajo milijoni po vsem svetu, ki bi želeli imeti svojo državo, kakršnakoli že je, pa se jim to še ni uresničilo. Kajti živeti v svoji državi pomeni živeti na svojem, na svoji zemlji, kjer si gospodar in kjer je tvoja beseda zadnja! Ampak, ali se tega vsi mi, še posebej tisti, ki so bili izvoljeni na demokratičnih volitvah in nas predstavljajo tako v zakonodajni kot tudi izvršni veji oblasti, dovolj zavedamo? Ali imamo lastnosti, kot so pokončnost, samozavestnost in odločnost, ki bi omogočile, da bi bili bolj uspešni v Evropi?


Danes je priložnost, da se spomnimo tistega vznemirljivega časa, ko smo živeli in imeli ta privilegij, da smo spreminjali zgodovino. Zgodovino slovenskega naroda, ki je bila vseskozi burna in predvsem uporniška. Našemu narodu ni bilo nič podarjeno in vse, kar ima, si je moral izboriti. Doživel in preživel je dve svetovni vojni. Po prvi si je s pomočjo generala Maistra in njegovih borcev zaokrožil severno slovensko nacionalno ozemlje, katerega ima tudi še danes. Doživel je strahote fašizma in dočakal oborožen upor tigrovcev ter nato partizanski boj proti okupatorjem slovenske zemlje v sestavi zavezniških sil, ki so premagale največje zlo 20. stoletja. Doživel je tudi strahote bratomorne vojne in zločine, storjene že po končani vojni in te zločine sta jasno in s polnim spoštovanjem do žrtev teh pobojev obsodila prvi predsednik RS gospod Milan Kučan in slovenski metropolit in nadškof spoštovani gospod Alojzij Šuštar. Takrat so bile izrečene besede, ki so vodile do sprave. Vendar je bila zamujena velika priložnost, ki se bo težko vrnila. Mogoče pa se bodo za svoje zločine enkrat opravičili tudi poraženci in sodelavci okupatorja. Zato nikoli ne smemo obupati, tako kot ni obupal slovenski narod in ob koncu tega težkega in z dvema svetovnima vojnama zaznamovanega 20. stoletja doživel priložnost in ob velikih družbenih spremembah, ki so se dogajale ob koncu osemdesetih let predvsem v vzhodni Evropi, to priložnost tudi izkoristil. Po burnih političnih dogodkih v Sloveniji, ko so demokratične sile uspele po mirni in demokratični poti priti na oblast in ob stalnih grožnjah velikosrbske politike,podprte z vojaško silo takratne JLA,se je slovenski narod in vsi prebivalci takratne Slovenije na plebiscitu izrekel za samostojno državo. Slovenski narod je na plebiscitu z oddajo svojega glasu za samostojnost dal jasno nalogo takratnemu političnemu vodstvu, da želi imeti lastno državo. Temu ukazu smo se takrat pridružili tudi takratni pripadniki TO in slovenske milice ter se zavezali, da bomo tudi z orožjem podprli to odločitev. Prav je, da obudimo spomin na tiste dogodke.


Takratna naša skupna država Jugoslavija je uporabila vojsko, ki smo jo takrat imenovali »ljudska armada«, da z vojaško silo prepreči na plebiscitu jasno izraženo ljudsko voljo. Povedati je potrebno, da smo še do oktobra 1990 bili takratni pripadniki TO in celotna republiška TO formalno še podrejeni GŠ JLA. V tistem trenutku, ko smo se organizirali v tajno in takrat ilegalno organizacijo MSNZ, smo bili tisti, ki smo z orožjem ogrožali ustavno ureditev takratne države in zagrožena kazen za takšno početje je bila najstrožja. V takšnih razmerah smo delovali do začetka oktobra 1990,ko smo dobili svoj RŠTO, ki je bil neposredno podrejen takratnemu predsedstvu RS kot njenemu vrhovnemu poveljniku.


Po tem času, ki je bil zelo pomemben ne samo za nas, ampak za obrambno sposobnost in pripravljenost celotne Slovenije, so se vrstili pomembni politični in tudi obrambno-varnostni dogodki. Bila so sprejeta ustavna dopolnila ter drugi upravno-pravni akti, pripravljali smo se na sprejem prve generacije nabornikov, ki so služili svoj vojaški rok v slovenski TO, zgodili so se pekrski dogodki in padla je prva smrtna žrtev in vse to so bili znaki, da se naša osamosvojitev ne bo končala brez uporabe vojaške sile. In takoj po razglasitvi samostojnosti se je začela vojna. Vojna, ki je bila kratka,vendar učinkovita, predvsem pa uspešna, kajti v njej je slovenski narod že drugič v 20. stoletju izbojeval zmago. Zato je to zmaga nas vseh, zmaga celotnega slovenskega naroda in si jo nima nihče pravico lastiti.


Ob tej priložnosti, ko sem preletel zgodovino uporništva slovenskega naroda, pa čeprav le od 1. svetovne vojne dalje, mi dovolite, da poskusim izreči nekaj misli, ki so vezane na minuli in tudi sedanji čas. Velikokrat imam občutek, da vojni veterani, ki smo sodelovali v vojni za Slovenijo leta 1991, nismo najbolje razumljeni. Razlogov je verjetno več in mogoče je eden izmed razlogov časovno trajanje vojne za Slovenijo in intenzivnost spopadov tako po obsegu kot po številu sodelujočih, številu žrtev in obsegu materialne škode. Vsiljuje se nekakšna tiha in nezavedna primerjava z drugo svetovno vojno, prispevkom živečih udeležencev, borcev NOB in nami, vojnimi veterani 91. Naj povem, da si ne jaz in verjamem, da tudi moji soborci iz leta 91, takšnih primerjav ne želimo in si ne domišljamo, da bi se glede navedenih razlogov kakor koli primerjali. Druga svetovna vojna je bila vojna v svetovnem merilu, ko je ljudstvo doživljalo strahote,ki se nikoli ne bi smele ponoviti. Zato si udeleženci NOB zaslužijo globoko spoštovanje in to spoštovanje je bilo partizanom in partizanskemu boju zoper fašizem in nacizem že velikokrat izkazano. Nedavno tudi ob 70 letnici izkrcanja v Normandiji. Veterani osamosvojitvene vojne, ki jim predsedujem, to tudi vedno znova izkazujemo.


Prepričan sem, da si vsi veterani želimo in zaslužimo ustrezno mesto v zgodovini slovenskega naroda kot vojni veterani vojaške sile,ki se je uprla veliko močnejšemu nasprotniku. Bili smo tisti, ki smo sodelovali v dolgem in težkem zgodovinskem procesu, ki se je zaključil s formiranjem lastne države Slovenk in Slovencev. Zato naj ne bo kratkost osamosvojitvene vojne razumljena kot omalovažujoča okoliščina, ampak kot priznanje dobre pripravljenosti in usposobljenosti pripadnikov TO in milice, pogumu vseh, ki so kakorkoli sodelovali v pripravah in v sami vojni in vseh političnih, varnostnih in diplomatskih dejavnikov, predvsem pa veliki enotnosti vseh k uresničitvi skupnega zgodovinskega cilja!


Toliko o tistem času, katerega se udeleženci spominjamo vsak na svoj način. Za svojo udeležbo in svoj prispevek želimo samo pošten odnos naše oblasti do nas, vojnih veteranov. Ne glede na vse bomo še dalje zagovarjali in izražali naše poslanstvo in še dalje bomo znali in vedeli ločiti resnico od laži, poštenost od nepoštenosti, pravico od krivice,strah od poguma in boj za svobodo svojega naroda od izdaje lastnega naroda. V naši organizaciji so veterani in veteranke različnih političnih in strankarskih opredelitev in se do sedaj nismo nikoli preštevali in ločevali in z globokim spoštovanjem do prispevka vsakega od nas naj bo tako tudi v prihodnje. Zato želim, da bodo vrednote, katere sem omenjal, tudi v prihodnje splošno sprejete in da bodo vodilo vseh nas.


Spoštovane,spoštovani, naše praznovanje Dneva državnosti smo letos začeli nekoliko prej kot v minulih letih. Želimo, da bo letošnje praznovanje bolj vsebinsko in predvsem delovno. Zato smo se aktivno vključili v zbiranje humanitarne pomoči za tiste, ki so v BiH, Srbiji in na Hrvaškem prizadele katastrofalne poplave. Obe organizaciji veteranov 91 ter člani ZSČ smo zbrali preko 20 ton različnega materiala, katerega smo predali Rdečemu križu, del pa tudi sami prepeljali neposredno prizadetim. V ponedeljek sta naši ljubljanski organizaciji zaključili s prostovoljnim delom; prebarvali so del porodnišnice UKC Ljubljana ter tako ponovno dokazali, da veteranom humanitarno in prostovoljno delo ni tuje. Tudi letošnje 13. športne igre veteranov smo posvetili prazniku. V ponedeljek bomo v Novem Mestu predstavili zbornik, v katerem je opisana vloga TO Dolenjske v osamosvojitveni vojni. Zbornik ni zbirka fotokopij dokumentov ampak je to pričevanje in izpoved ljudi, neposrednih udeležencev priprav na vojno in same vojne. Ob tej priložnosti naj ponovno izpostavim, da želimo sodelovati tudi z vsemi ostalimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami, ki negujejo enake ali podobne vrednote. Zelo dobro je sodelovanje na lokalni ravni v občinah in z njihovimi župani in to sodelovanje je preraslo zgolj pridobivanje  finančnih sredstev in prošnje za druge oblike pomoči. Postali smo partnerji in tisti, kateri v sodelovanju vidimo našo skupno prihodnost, ki ne bo prežeta z nestrpnostjo, ampak s skupnim trudom za boljše življenje vseh nas. Zato se ob tej priložnosti želim zahvaliti občini Vojnik in gospodu županu za vso pomoč, ki jo nudite veteranom vojne za Slovenijo!


Spoštovane, spoštovani!


Tako kot sem v Laškem, želim tudi tu izreči sporočilo vojnih veterank in veteranov 91 našim političnim in strankarskim voditeljem in sicer:


»Odnos do vojnih veteranov v najširšem pomenu besede je osebna izkaznica političnih elit v vseh sodobnih državah sveta. Pri nas je sedaj seveda popolnoma drugače, saj še danes, 70 let po koncu druge svetovne vojne mladi ljudje ne vedo natančno, kdo so bili uporniki proti nacizmu in fašizmu in kdo kolaboranti v tej vojni. O osamosvojitveni vojni so začeli govoriti in jo razlagajo ljudje, kateri so jo opazovali iz varnih zavetij in mladi strankarski politiki, ki so bili takrat komaj rojeni. Zmeda, ki je bila ustvarjena v zadnjih dvajsetih letih, je povzročila umanjkanje spoštovanja, tolerance in razumevanja ter razvrednotenja vrednot. In zato danes doživljamo ignoranco, sovraštvo, obtoževanja in laži ter delitve na naše in vaše. Sedaj je pred nami nova priložnost, zato prenehajte z delitvami, naj strankarske koristi in osebni interesi izginejo iz vašega vsakdanjika in naj bo vaša glavna in poglavitna skrb blagostanje in mirno življenje slovenskega naroda!«

 

Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti!
SREČNO, SLOVENIJA !

Slikovne priloge

  • 23. 06. 2014
    Slovesnost Vojnik

  • 23. 06. 2014
    Slovesnost Vojnik

  • 23. 06. 2014
    Slovesnost Vojnik

  • 23. 06. 2014
    Slovesnost Vojnik


  • 23. 06. 2014
    Slovesnost Vojnik

  • 23. 06. 2014
    Slovesnost Vojnik

  • 23. 06. 2014
    Slovesnost Vojnik


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 2818
št. pogledov trenutnega uporabnika: 2780
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 06.12.2021 01:18:57 | čas izdelave strani: 0,419s