< nazaj na novice

19. avgust 2013

Kraj: Vuzenica

Govor predsednika ZVVS ob obletnici Zidanškove brigade

Spoštovane borke in borci, veteranke in veterani, častniki, gospod župan, pripadniki SV in slovenske policije, tovarišice in tovariši, dame in gospodje, spoštovani krajani!

Današnja tradicionalna slovesnost, organizirana  v spomin na Zidanškovo brigado, eno izmed najuspešnejših štajerskih partizanskih enot med NOB, je priložnost, da se ponovno in še enkrat spomnimo časa in ljudi, ki so doživljali  grozote II. svetovne vojne in njenih posledic. To je priložnost, da se spomnimo štajerskih partizanov, ki so v različnih partizanskih formacijah, takrat prave slovenske partizanske vojske dali velik prispevek naši svobodi in tudi naši današnji samostojnosti. Je pa to tudi priložnost, da se spomnimo naše  zgodovine, zgodovine slovenskega uporništva vse do današnjih dni. Zato se je potrebno zahvaliti organizatorjem današnjega srečanja borcem Zidanškove brigade, članom ZB za vrednote NOB, slovenskim častnikom, veteranom vojne za Slovenijo, policijskemu veteranskemu združenju Sever za Koroško in praporščakom, ki v okviru 19. Vuzeniških dnevov ohranjajo ta spomin.

V pripravi govora na današnjo spominsko slovesnost sem imel priložnost prebrati veliko podatkov o formiranju brigade in o dogodkih, v katerih je bila brigada udeležena. V obeh knjigah profesorja Mirka Fajdige  »Zidanškova brigada in Pohorski partizani 1943« je zelo natančno opisana pot brigade od njenega formiranja do konca njene bojne poti. Brigada je opisana kot ena izmed najuspešnejših štajerskih partizanskih enot, ustanovljena leto dni po bitki na Pohorju, v kateri je skoraj ves bataljon omahnil v smrt in ob njenem postroju je takratni politični komisar IV. operativne cone dejal, da je brigada dedič Pohorskega bataljona. Kot vojak dobro razumem,kako pomembna obveza je s takšno opredelitvijo bila izkazana vsem, ki so takrat stali v postroju. S temi besedami je bilo izraženo priznanje, kot  tudi zaupanje in visoka stopnja pričakovanj. Vse to so borke in borci Zidanškove tudi uresničili tudi takrat, ko so bili poslani skupaj s Šlandrovo brigado na Dolenjsko, kjer so sodelovali v bojih za osvoboditev slovenskega ozemlja. Da je bilo dva in pol mesečno bojevanje brigade na Dolenjskem izredno naporno, potrjuje tudi podatek o občutnem zmanjšanju njenega številčnega stanja. Na Dolenjsko je prišlo preko 600 bork in borcev, na Moravško pa se jih je vrnilo le 312.


V pregledu števila bataljonov in borcev je razvidno, da je brigada nekaj dni po ustanovitvi imela 3 bataljone in 300 borcev, protu koncu vojne, natančneje 10. maja 1945 pa je imela 5 bataljonov in 836 borcev.Te številke navajam predvsem zato,da si sploh znamo predstavljati, kako intenziven je bil razvoj, predvsem pa ukrepanje vodstva ob prilagajanju razmeram s spremembami v organizacijsko-formacijski strukturi, v načinu popolnjevanja in oboroževanju. Za vse, kar so borke in borci Zidanškove brigade preživeli, sta bila potrebna moč in pogum ter še marsikaj, kar si danes težko predstavljamo. Sam sem prepričan, da jih je gnala želja po svobodi, ki še danes velja za eno izmed temeljnih čovekovih pravic.


Spoštovane, spoštovani!


Danes uživamo svobodo in mir in vojna je vse bolj oddaljen spomin. Toda etika zmagovalcev, tako borcev NOV kot tudi borcev slovenske osamosvojitvene vojne, torej vaša in naša etika ni izgubila svojega pomena niti svoje aktualnosti. Etika zmagovalcev v vojni zahteva dostojanstvo in samozavest v miru; zahteva odgovornost za ekonomski in družbeni razvoj; zahteva odgovornost za socialno in pravno pravičnost; za politično zrelo razpravo in predvsem odgovornost za lastno besedo in spoštovanje resnice. In tej etiki, etiki zmagovalcev, ki je postala naša etična obveznost, moramo biti zavezani vsi.


Ponovno se ozrimo nazaj v zgodovino 20. stoletja in spominjajmo se uporništva slovenskega naroda in bodimo ponosni! Razumimo to uporništvo v vsej njeni tragičnosti, v vseh vidikih veličastnosti in v vseh njenih številnih žrtvah. Zavedajmo se številnih bolečih spominov, spoštujmo pravico vsakega do teh spominov in se zavedajmo, da vsi ti spomini terjajo pieteto. Vendar to ne pomeni, da lahko potvarjamo zgodovino in dogodke. To ne pomeni, da smemo izenačevati izdajo z bojem za svobodo. Tisti, ki smo rojeni po drugi svetovni vojni, predvsem pa tisti, ki so rojeni v samostojni Sloveniji, težko razumejo stalne prepire in potvarjanja zgodovine. Dolžnost vseh nas je, še posebej pa predstavnikov  našega javnega političnega življenja, da za vedno zaprejo ta »plaz prepirljivosti in medsebojnih obračunavanj« v korist svojih strank in volivcev. Takšno početje ni domoljubno in ne prispeva k našemu sobivanju in sožitju.


Dovolite mi, da izrazim nekaj svojih misli o naši novejši zgodovini oz.o osamosvojitveni vojni leta 1991. Vojna za osamosvojitev Slovenije je bila novo in veliko dejanje, predvsem pa je ta vojna bila zaključni del procesa osamosvajanja Slovenije in veliko ter pomembno dejanje slovenskega naroda. Zato je prav, da veterani vojne za Slovenijo spoštujemo pomembne prelomne dogodke in obdobja zgodovine slovenskega naroda - generala Maistra in boje njegovih borcev za severno mejo, Tigrovce in njihov  upor zoper fašizem in seveda NOB ter boj slovenske partizanske vojske za svobodo. Zadnje prelomno obdobje je bila osamosvojitvena vojna, v kateri smo sodelovali takrat pripadniki TO in milice ter vse institucije takratnega nacionalno varnostnega sistema ob podpori velike večine prebivalcev Slovenije.


Tudi na tem območju Vzhodnoštajerske in Koroške so enote TO in takratne milice svoje naloge opravile častno in predvsem uspešno. Po vsakem spopadu in predvsem vsaki vojni pomeni največ zmaga in v tem dosežku je potrebno spoštovati prispevek vsakega posameznika, tudi in predvsem tistih, ki so izgubili svoja življenja. Zato vedno, kadar glasno razmišljamo in govorimo ter pišemo o svojih vlogah, kadar se glasno spominjamo takratnih dogodkov, bodimo z našo mislijo tudi pri mrtvih junakih naše osamosvojitve in jim na tak način izražajmo naše globoko in iskreno spoštovanje.


Zato še enkrat ponavljam: ohranjajmo spomin na našo zgodovino, na naše uporništvo, na našo osamosvojitev in osamosvojitveno vojno. Razumimo njeno sporočilnost, da je bila to vojna za lastno državo, vojna za našo samostojnost in suverenost.


Danes seveda vidimo, da se vse naše takratne želje niso uresničile. Razmere, ko ni dovolj dela, so idealne razmere za netenje sovraštva. Zato velja naš poziv slovenski politiki k uresničevanju skrbi za s slovensko Ustavo zagotovljeno socialno in pravno državo ter skrb za spoštovanje človekovih pravic.


Mi pa, spoštovani, bodimo ponosni, solidarni, pošteni, pravični in samozavestni ter zaupajmo vase in v našo skupno prihodnost. In ta prihodnost bo dobra le, če jo bomo znali narediti dobro!


Hvala

 



Vir: ZVVS

Slikovne priloge

  • 26. 08. 2013
    LOGO


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 2735
št. pogledov trenutnega uporabnika: 2717
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 04.12.2021 13:01:42 | čas izdelave strani: 0,416s