< nazaj na dogodke

26. junij 2013

Kraj: SEMIČ

OZVVS Bela krajina

PROSLAVA ZA DAN DRŽAVNOSTI NA SMUKU NAD SEMIČEM

GOVOR  PREDSEDNIKA OZVVS BELA KRAJINA SLAVKA MALEŠIČA NA PROSLAVI  ZA DAN DRŽAVNOSTI – OBČINA SEMIČ – SMUK – 24.6.2013

 

Spoštovani!

 

Lepo pozdravljeni vsi udeleženci današnje slovesnosti v počastitev jutrišnjega državnega praznika, ki ga praznujemo v spomin na 25. junij 1991. Takrat smo namreč  razglasili svojo državo Republiko Slovenijo in s tem udejanili plebiscitno odločitev iz decembra 1990.

 

Lastna država pa nam ni bila podarjena, ni samoumevna in ni prišla sama.  Zanjo se je bilo treba boriti, saj jo je s silo skušala zatreti Jugoslovanska armada. V obrambo novoustanovljeni državi so se postavile slovenske oborožene sile – Teritorialna obramba in Milica, sodelovala pa je tudi civilna obramba in prebivalstvo. Mednarodna skupnost nam takrat ni dajala nobene podpore, pomembne države so naši osamosvojitvi celo nasprotovale. V začetnih procesih nismo imeli nobenega zaveznika razen spoznanja, da za to odločitvijo stoji ves slovenski narod. Spopadu se ni bilo možno izogniti, tako da so se prvi oboroženi konflikti v vojni za samostojno Slovenijo začeli že 27. junija 1991. Jugoslovanska oblast je podcenjevala slovensko pripravljenost za obrambo samostojnosti. Slovenske sile so v nekaj dneh zaustavile več oklepnih enot, vnovič zasedle mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa smo blokirali v vojašnicah. Po posredovanju evropske skupnosti in po večkratnih pogajanjih je 10. julija 1991 prišlo do podpisa tako imenovane ¨brionske deklaracije¨.  Na osnovi tega dokumenta je Slovenijo oktobra 1991 v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak.  

 

Tudi tokrat moram poudariti, da pot do samostojne države ni bila tako lahka, kot se danes zdi s te časovne oddaljenosti. Nekateri  vztrajno poskušajo  te dosežke razvrednotiti, češ kaj je to le nekaj dnevna vojna, to ni bilo nič posebnega.  Ob tem dobimo vtis, kot da bi si želeli večje število žrtev. Očitno niso slišali za španski pregovor, ki pravi: ¨Velika je zmaga, ki je izbojevana brez krvi¨.   Vsekakor  so bile tudi v tej vojni človeške žrtve in velika materialna in druga škoda. Prav tako je ves proces osamosvojitve trajal mnogo dlje, saj se je začel že maja 1990 z ustanovitvijo Manevrske strukture narodne zaščite . Slovenske oborožene sile so delovale in bile v polni pripravljenosti vse do 25. oktobra 1991, ko je Slovenijo zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Določena stopnja pripravljenosti pa je bila v veljavi tudi še po tem datumu.  Lahko smo samo srečni, da smo dosegli samostojnost po tej poti, ker bi se lahko vse odvijalo tudi tako kot kasneje na Hrvaškem ali v Bosni in Hercegovini. To so najsvetlejši trenutki v naši zgodovini in jih je potrebno take tudi spoštovati. Ne gre nam za hvaljenje ali pripisovanjem zaslug, bolj gre za poudarek in v opomin bodočim generacijam, da to takih dogajanj več ne bi prihajalo.

 

To priložnosti izkoriščam, da  v imenu veteranov vojne za Slovenijo odločno zavrnem tudi vse poskuse posameznikov,  ki zasluge za osamosvojitev pripisujejo samo sebi. Glede tega je obče znano, da posameznik pri tem ne pomeni veliko in sam ne more dosti narediti. Zasluge za osamosvojitev imamo vsi – TO, Milica, civilne strukture in tudi prebivalstvo, saj je šlo za enoten pristop in je vsak  k temu uspehu prispeval svoj delež.  V tem smislu je tudi napis na spomeniku belokranjskih občin osamosvojitveni vojni, ki smo ga ob 20. obletnici samostojne države odkrili nad Jurjevansko drago v Črnomlju. Belokranjci smo to obeležje zagotovo zaslužili, saj je bilo v takratnih časih pri nas dnevno angažirano preko 1000 pripadnikov oboroženih struktur. Izvedli smo tudi nekaj odmevnih bojnih akcij in zasegli ogromen vojni

 

plen iz skladišč jugoslovanske vojske na Otovcu in Vražjem kamnu. Zato smo veterani  upravičeno ponosni na to obeležje in hvaležni vsem trem belokranjskim občinam za njegovo postavitev.

 

Večkrat se postavlja vprašanje ali se Slovenci zavedamo pomembnosti dogodkov pred več kot 20. leti. Odnos, ki ga imamo do lastne države, kaže da ne. V šolskem sistemu je nastanek naše

nove države komajda omenjen, ni poudarka na domoljubni vzgoji, kot da države še nismo vzeli za svojo. Razne ankete med državljani o tem, kdaj in kako je nastala nova Slovenija, kažejo porazne rezultate. Državljani za praznike ne obešamo zastav, skratka, nismo razvili potrebnega spoštovanja in zavedanja, kaj za narod pomeni lastna država. Žal se domoljubja ne da predpisati, domoljubje se lahko samo čuti.

 

Pogled nazaj je veličasten, zato ga ne zamegljujmo z raznimi podtikanji. Pozabili smo na krvave dogodke, vmes postali polnopravni člani svetovnih organizacij in člani evrskega območja. Skratka,  po tej perspektivi bi moralo biti življenje v Sloveniji pravljično. Žal ni tako in pogled na današnji čas je bolj zapleten. Optimizem, prisoten ob rojstvu nove države, je kar  izginil. Včasih pomislim ali je Slovenija naša država ali naša težava.  Zadnja leta je Slovenija začela nabirati razvojni zaostanek, danes imamo gospodarsko, politično in  družbeno krizo, politika čedalje bolj deli državljane, skrbi samo za lastne interese,  ni zaupanja v pravno državo, ideološki in politični interesi so nad  nacionalnimi. Ob tem prazniku se tudi letos  pojavljajo prerekanja okoli udeležbe na lokalnih in na osrednji državni proslavi in to vse zaradi nekaj praporov ali kakšnega govornika. Ta praznik bi moral biti svet za vsakega državljana a kako , če še za vodilne politike v tej državi ni.

 

 

Na misel mi pogosto  prihaja pomislek, da smo samostojnost znali izboriti, da je pa ne bomo znali obdržati! Prehajamo namreč v čedalje večjo odvisnost od evropskih in svetovnih institucij ter vsakodnevno izgubljamo svojo suverenost in samostojnost. Izgovor, da je tudi drugje po Evropi in svetu kriza, nam kaj dosti ne pomaga. Tudi samo ostri varčevalni ukrepi, zastraševanja in grožnje ne bodo dovolj za izhod iz krize. Ustaviti je treba nadaljnje propadanje podjetij, potreben je nov gospodarski zagon, ustvarjanje dodane vrednosti, ustvarjanje novih delovnih mest. Brez dobrega gospodarstva ni možno zmanjšati zadolženosti ter zagotovo ni ekonomske in finančne neodvisnosti.

 

Prepričan sem, da se v Sloveniji ne more ponoviti enotnost politike in državljanov iz 90-tih let.

Zagotovo pa je skrajni čas, da   politika zbere razum, pozabi na sebe  ter vse sile usmeri v zaustavitev negativnih trendov. Čim prej moramo poiskati izhod iz nastalih razmer, potrebujemo temeljit rebalans pravne države, ravnanja politike in institucij oblasti.                                                     

 

Ta nagovor bi ne glede na vse povedano rad zaključil v pozitivni luči. Bodimo optimisti in vsak po svojih močeh pomagajmo pri tem. Za našo državo gre, za nas gre, to pa smo dolžni narediti tudi za naše naslednike. Verjetno  je to zadnji popravni izpit, če hočemo tudi v prihodnje še kdaj zapeti: ¨Na slovenskem smo mi gospodar!¨

 

Za konec čestitam vsem za Dan državnosti in vam želim lepo praznovanje.

 

Občini Semič in županji gospe Poloni Kambič se zahvaljujem, da sem vas lahko nagovoril v imenu belokranjskih veteranov vojne za Slovenijo, vsem vam pa hvala za vašo pozornost.

 

Pa srečno Slovenija!

 



Vir: Slavko Malešič

Slikovne priloge

  • 28. 06. 2013
    SLAVNOSTNI GOVORNIK


Povezave


Komentarji

Vsebina spletne strani se prikazuje glede na uporabniški nivo. Za prikaz celotne vsebine, komentiranje in glasovanje je potrebna prijava.

Uporabniško ime:
Geslo:

Registracija novega uporabnika.

Pozabljeno uporabniško ime in geslo

Forum
Koristne informacije, aktualne teme
Peticije
Podpisovanje peticij o aktualnih temah
Veteran
Glasilo Veteran
Spomini 1991
Spomini na osamosvojitveno vojno
Mediji o nas
Časopisni izrezki, članki, ...
Kazalo strani
Prikaz drevesne strukture spletne strani
Kontakti
Pokličite nas, pišite nam ...

Izberi kategorijo

Proslave

Srečanja

Pohodi

Šport

Rezultati

Pozivi

Komemoracije

Vabila

Obvestila

Napovedniki

Razpisi

Svečanosti

Usposabljanje

Poročila o delu

Izberi vse

skupaj št. pogledov strani: 899
št. pogledov trenutnega uporabnika: 890
Slovenska Vojska Zaposlimo

ZVVS, Rojčeva ulica 16, p.p. 2780, 1110 Ljubljana, Telefon: 01 524-17-84, Telefaks: 01 524-26-88, E-pošta: zveza@zvvs.si

© 2008 ZVVS, Vse pravice pridržane!Avtorji / DisclaimerPravno obvestilo / LegalOblikovanje: potres izdelava spletnih strani in grafično oblikovanje

strežnik: ZVVS.si@zvvs.si | strežniški datum in čas: 20.05.2018 22:09:22 | čas izdelave strani: 0,426s