• Zgodovinske spremembe
• Prelomna dejanja
• Razorožitev
• Sen se uresničuje
• Dnevi pred napadom
• Razglasitev samostojnosti
• Vojna 1991
• Kronologija
• Slovo brez solz

Zgodovinske spremembe v Evropi in Jugoslaviji

V Evropi padejo komunistični režimi

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so se v Evropi zgodili dramatični politični dogodki. Padec berlinskega zidu je zgodovinski dogodek, ki je simbolično zaznamoval konec hladne vojne. Združili sta se obe Nemčiji. Nezadovoljstvo v državah Varšavskega pakta je naraščalo, politični sistemi na Poljskem, Madžarskem, Češkoslovaškem, v Bolgariji in Nemški demokratični republiki so padli. Na Poljskem je prišel na oblast sindikat Solidarnost, češki predsednik pa je leta 1990 postal Vaclav Havel, pisatelj in borec za človekove pravice. V nasprotju z žametnimi revolucijami na Madžarskem, Češkem in Poljskem je bila ljudska vstaja v Romuniji zelo kruta. Predsednika države Ceausescuja so ustrelili. V Parizu so voditelji 34 držav članic Konference o evropski varnosti in sodelovanju podpisali dokument Pariška listina za novo Evropo, ki naj bi bil temelj za odpravo razcepljenosti Evrope po koncu druge svetovne vojne. Maja 1990 je moskovski parlament izvolil za prvega predsednika Ruske federacije Borisa Nikolajeviča Jelcina, zagovornika hitrih in korenitih političnih ter gospodarskih sprememb. Leta 1991 je po političnem preobratu v Vzhodni Evropi prišlo do razpustitve vojaškega dela Varšavskega pakta, čez nekaj mesecev pa je nehal delovati tudi politični odbor vzhodne obrambne zveze. V vseh državah nekdanje komunistične Evrope so prejšnje režime zamenjale demokratične vlade. Velike spremembe v Vzhodni Evropi so pomembno vplivale tudi na razmere v Jugoslaviji oziroma Sloveniji.

Po 28 letih berlinski zid 9. novembra 1989 pade. NDR odpre zahodne meje, državljani obeh Nemčij se lahko spet brez težav obiskujejo. Končalo se je eno najbolj bolečih poglavij nemške povojne zgodovine. Padec berlinskega zidu je zgodovinski dogodek, ki je simbolično zaznamoval konec hladne vojne. Združili sta se obe Nemčiji.

Jugoslavija na razpotju

S smrtjo zgodovinskih voditeljev, in sicer Tita, Kardelja in drugih, ki so s sredstvi partijske politike še obvladovali položaj v Jugoslaviji, je izginil odločilen element enotne države. V začetku osemdesetih let so se pojavila ostra medrepubliška nasprotja. Najprej se je mednacionalni spor pokazal med Srbi in Albanci na Kosovu. V Memorandumu Srbske akademije znanosti in umetnosti leta 1986 je bil objavljen jasen nacionalističen velikosrbski program. Načelo, da morajo vsi Srbi živeti v eni državi, je pomenilo velik pritisk na vse republike, v katerih so živeli srbski prebivalci. Zagovorniki večje avtonomije republik ter predstavniki centralističnih in unitarističnih teženj so se spopadali vedno ostreje. Položaj se je še zaostril zaradi nasilne uveljavitve velikosrbskih nacionalistov pod vodstvom Slobodana Miloševića. Slovenija se je upirala težnjam po premagovanju krize s centralizacijo in unifikacijo države.

Forum

Koristne informacije, aktualne teme

Peticije

Podpisovanje peticij o aktualnih temah

Veteran

Glasilo Veteran

Spomini 1991

Spomini na osamosvojitveno vojno

Mediji o nas

Časopisni izrezki, članki, ...

Kazalo strani

Prikaz drevesne strukture spletne strani

Kontakti

Pokličite nas, pišite nam ...